je presenetil s predčasnim izidom, nekateri pa verjetno niti niste računali nanj; ni več dvojne številke!
Revija za ljubitelje gora že od leta 1895
Planinski vestnik 8-2006
111. LETO / AVGUST 2006 / 750 SIT/3,13 EUR = Revija Planinske zveze Slovenije
Pet let, uvodnik Vladimir Habjan
Kako je Aleš zopkiu rešil življenje, Tone Wraber,
Naše dragocenosti se nevarno izgubljajo, pogovor z Dušico Kunaver, Mateja Pate,
Razbiti kelih, Dušan Škodič,
O turističnem razvoju Kamniške Bistrice, Dušan Škodič,
Na Mrzlo goro, Jana Remic,
Sobotno potepanje po Raduhi, Aleš Tacer,
Huda ura v Hudem Kotu, Mare Cestnik,
Prisojnik v jeseni, Vesna Paulin,
Na Prisojniku, Ivanka Korošec,
Na Kranjski planini, Jože Vogrin,
Na Slemenu, Jože Vogrin,
Jesenska pravljica, Vida Pirc,
Jesensko potepanje, Tatjana Hribar,
Gazi do spominov, Mojca Luštrek,
Zasnežena streha slovenske deželice, Katja Podergajs,
Slovenska smer Triglavske severne stene, Darko Bukovinski,
Iz Dabra čez Dabrček, Rafael Terpin,
Creta Grauzaria v peklenskem poletju 2003, Marija Sodja Kladnik.
Planinski vestnik lahko kupite v vseh večjih kioskih, v konzorciju Mladinske Knjige na Slovenski cesti 29, v pisarni PD Ljubljana-Matica na Miklošičevi cesti 17 v Ljubljani in na sedežu Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9 v Ljubljani.
Uvodnik
Pet let
Čeprav smo v uredništvu mnenja, da naj bi z uvodniki odpirali različne aktualne planinske teme in predlagali možne rešitve, ne pa pisali le o »samohvali«, bo tokratni posvečen ravno temu. Razlog je preprost: za nami je pet uredniških let.
Ko sem se pred dobrimi petimi leti zgolj zaradi zanimanja za delo v uredniškem odboru potem čisto slučajno znašel na mestu odgovornega urednika, si nisem niti v sanjah predstavljal, kaj vse me/nas čaka. Danes je neznank precej manj, vendar dela zato ni nič manj, prej obratno. Poglejte samo količinski porast strani: leta 2001 568, leta 2002 736, leta 2003 760, leta 2004 840 in leta 2005 938. Letošnji načrt je 992, a ni vrag, da jih bomo nekje naklepali še tistih osem, da bo skupaj tisočica. Računica glede dela je preprosta: več strani pomeni več dela.
Ko sem prebiral svoje dosedanje uvodnike, sem ugotovil, da sem vas o naših načrtih in problemih podrobno obveščal, morda celo preveč, saj vas vse(h) to niti ne zanima. Kaj smo v tem času naredili in česa nismo? S čim smo zadovoljni in s čim ne?
Poleg 56 izdanih številk smo z naročenimi članki in aktualnimi temami aktivno posegli v vsebino, »vzgojili« nekaj novih piscev, tudi mladih, izvedli celovito anketo med bralci, oblikovno prenovili revijo (z zadnjo, tretjo različico smo zdaj le zadovoljni), ustavili smo trend padanja števila naročnikov, spravili Vestnik v prosto prodajo, vzpostavili svojo spletno stran (ki je trenutno v drugi prenovi), slovesno smo proslavili stodesetletnico prve izdaje naše revije, naredili smo svojo razstavo na panojih (zdaj je na hodnikih na PZS), po uspešni pridobitvi javnih sredstev smo se letos le lotili obljubljene izdelave stoletnega kazala (in v prihodnje, upamo, tudi digitalizacije Vestnika), ne nazadnje je uspeh tudi to, da smo finančno pokriti (že začeli smo uspešno, saj smo z zamenjavo tiskarne stroške zmanjšali na 60 % takratnega zneska!) – in še kaj bi se našlo.
Kar se tiče uredniškega dela, niti nimamo slabe vesti, vse je potekalo dokaj tekoče, le fotografija nam še vedno šepa – nikakor nam ne uspe dobiti dovolj planinskih fotografov in posledično dovolj kakovostnih slik. Premajhno število naročnikov, skromno trženje, marketing in oglaševanje – to so neizpolnjeni načrti. Čeprav smo prodajo Vestnika iz leta 2001 (takrat le naročniki) povečali povprečno za 600-700 izvodov na mesec, nam vseeno ni uspelo bistveno povečati ciljne publike. Razlog je spet preprost: za to potrebujemo profesionalce, kar pa nismo niti uredništvo niti referenti na PZS. Moji uredniki se upravičeno jezijo, če izjavim, da delamo amatersko – pravzaprav delamo profesionalno, saj nam drugače poleg naših služb ne bi uspelo vsak mesec izdati 80-stranske revije, in to brez zamud. Šepa pa tisti drugi del in to je staro dejstvo, da revije (ali knjige) ni dovolj le izdati, pač pa jo je treba tudi prodati. Tega uredništvo v sedanji zasnovi enostavno ne zmore in to so cilji za prihodnost.
Kako bo sicer vnaprej, kakšni so načrti, na tem mestu in zdaj ne bom razpredal, saj se vsaki, še tako dobri načrti lahko tudi izjalovijo. Naši pred petimi leti se na srečo niso. Zadovoljni smo z dosedanjim delom in upamo, da tudi vi. Zato smo veseli vsakega pisma, kjer nam sporočate, da z veseljem prebirate vašo in našo revijo in nas spodbujate. Seveda so dobrodošla tudi pisma s konstruktivno kritiko, saj nam odpirajo oči in kažejo na naše napake. Le če vemo zanje, se lahko izboljšamo.
Spet smo izšli avgusta. Po dolgem času – zadnja avgustovska številka je namreč izšla leta 1986, torej je od tega točno dvajset let … Prinaša vam počitniško branje. Pa srečno hodite po gorah in še kaj nam pišite!Vladimir Habjan