Za uvod Andrej Mašera Spregledane obletnice; TEMA MESECA – štirje članki, Gore skupine Rieserferner - Bor Šumrada, Neprijetno presenečenje na grebenu
Planinski vestnik – september 2007
Vsebina – Članki
Uvodnik
Spregledane obletnice – Andrej Mašera
TEMA MESECA
Gore skupine Rieserferner. Bor Šumrada
Neprijetno presenečenje na grebenu. Bor Šumrada
Drzna in čarobno lepa gora. Vladimir Habjan
Hochgall (Collalto). Andrej Mašera
INTERVJU
Moraš pa vedno malo »naštudirati«. Marjan Bradeško
»Gorsko okolje mi je najljubše«. Mateja Pate
PLANINSTVO
Postavljen temeljni kamen za planinski muzej. Indok PZS
Ob sto letnici rojstva dr. Miha Potočnika. Franci Ekar
Kobilja glava (1475 m). Borut Mencinger
Kresilnik. Dušan Škodič
Iz dnevnika gorskega vodnika. Klemen Gričar
Vzemi si čas in prisluhni. Jana Remic
Snežni vihar sredi julija. Bor Šumarda
NA TURO
Razor čez Sovatno in Kriške pode. Matej Bulc
GALERIJA
Počitnice v Bohinju. Nina Habjan (15 let)
Bohinjske impresije. akvareli Roman Rems
ALPINIZEM
Nagrada Boardmana in Taskerja za gorniško literaturo. Mire Steinbuch
Čez Orlice. Stane Poljak
NAŠA SMER
Kako sem plezala Aschenbrennerja. Tina Noč
NOVICE IZ VERTIKALE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
NOVICE IN OBVESTILA
Kako poznamo naše gore? Andrej Stritar
Uvodnik
Spregledane obletnice
Ljudje imamo preprosto radi obletnice. Skoraj vsakemu razmišljujočemu človeku je vrojena neka samoref leksivnost, ki mu skozi prizmo nenehnega vrednotenja in prevrednotovanja preteklih dogodkov omogoča ustvariti in ohraniti zgodovinski spomin ter umestiti samega sebe v neustavljivi tek časa. Vsebina obletnic niha v širokem razponu od spominjanja in proslavljanja epohalnih dogodkov do obhajanja popolnoma nepomembnih, včasih prav grotesknih. Pred kratkim sem dobil v računalnik vabilo na proslavo – ne boste verjeli – 229. obletnice prvega vzpona na Triglav in najprej pomislil, da gre za navihano šalo. Prireditelj je mogoče hotel opozoriti, da se bliža jubilej, 230 let od prvega vzpona na Triglav, toda 229. obletnica sicer nedvomno pomembnega dogodka človeku vendarle vzbuja nekoliko mešane občutke. Tako lahko proslavljamo pravzaprav vse: od dneva, ko je kak pomembnež prvič izrekel besedo »mama«, do rojstnega dne Alberta Einsteina ali – če ostanemo na našem področju – kakega znamenitega alpinista. Važno je le to, da se imamo na proslavi lepo, da nekaj veljakov pove svoje pomembne misli, da nam zaigrajo na »frajtonarico« in citre, da zapojemo »Oj, Triglav, moj dom«, da morda poslušamo še kako recitacijo otrok iz lokalnega vrtca, ki ji sledi dobra »papica«, zalita s pivom, pa še zavrtimo se lahko ob veselih domačih vižah.
Ob inflaciji obletnic lahko kako pomembno tudi pozabimo oziroma jo spregledamo. Seveda ni nujno, da vsako tudi proslavljamo (proslave so večinoma zaradi nas samih in ne zaradi tistega, kar slavimo), je pa le dobro, da se spominjamo pomembnih ljudi in dogodkov iz preteklosti. Tako se marsikaj naučimo – Historia magistra vitae est / Historia docet (Zgodovina je učiteljica življenja / Zgodovina uči), kakor so modrovali stari Latini, čeprav nas vsakdanje izkušnje pravzaprav prepričujejo, da Historia docet nihil (Zgodovina ne nauči nič). Pa vendar, imejmo vero, da uči!
Ko sem v tem septembrskem času razmišljal o teh vprašanjih, so se mi usidrale v zavest tri obletnice, ki so pomensko zelo vsaksebi, vsebinsko pa jih med seboj povezujejo le gore. Ena je iz domačih logov, dve iz tujine. Skoraj smo pregledali, da je minilo 100 let od rojstva dr. Miha Potočnika, alpinista, publicista, gorskega reševalca in dolgoletnega predsednika Planinske zveze Slovenije (glej prispevek Francija Ekarja na str. 29). Mlajši rodovi večinoma niso brali njegovih plezalskih zapiskov, ki so v dolgih nadaljevanjih izhajali v PV in v katerih je opisoval podvige »zlate naveze«, ki sta jo poleg njega sestavljala še Joža Čop in Stanko Tominšek. Potočnik je imel srečo, da je živel v času, ko so ljudje še nestrpno čakali naslednjo številko PV, radovedni, kako in kdaj bo »zlata naveza« preplezala Gorenjsko smer v Steni. Sicer pa je bil človek širokih obzorij, jasne vizije razvoja slovenskega planinstva in alpinizma, ki mu je bistveno pomagal na poti do svetovnega vrha. Predvsem pa je bil Miha Potočnik odličen gospod v najžlahtnejšem pomenu te besede.
Mislim, da je naša dolžnost opozoriti tudi na 150. obletnico ustanovitve britanskega Alpine Cluba , prvega tovrstnega društ va na svetu. To častitljivo društvo je predvsem v prvih desetletjih svojega obstoja utiralo pot svetovnemu alpinizmu in postalo zgled neštetim gorniškim združenjem po vsem svetu. Pred kratkim sem bral intervju z njegovim sedanjim predsednikom Stephenom Venablesom, v katerem je ta vrhunski alpinist in izobraženec ponosno poudaril veliki ugled, ki ga doma in po svetu uživa Alpine Club. Odkrito je povedal, da ima društvo tudi pomembno družbeno in celo politično težo kot važen del civilne družbe, čeprav šteje le 1200 članov. Nezdrav elitizem, bo kdo pripomnil. Morda celo res, toda gola množičnost ni nikoli sama po sebi prinesla pomembnejšega napredka in družbenega ugleda. Vsebino delovanja usmerjajo najuglednejši pripadniki britanskega gorništva, ki so obenem vrhunsko izobražene in svetovljansko razgledane osebnosti – to je tisto, kar mora biti v društvu s takim slovesom popolnoma samoumevno.
Pa še tretja obletnica. Nepoučenemu se utegne zdeti manj pomembna, poznavalci pa se bodo strinjali, da je še kako omembe vredna. Od 5. do 7. septembra 1957 sta avstrijska plezalca Walter Philipp in Dieter Flamm splezala čudovito novo smer, ki se pne po navpični zajedi v severozahodni steni Civette. Ne samo da je nastala ena najlepših smeri v tej fantastični steni, ampak so se tudi odprla vrata VII. težavnostne stopnje v zgodovini alpinizma. Philipp in Flamm sta potrebovala tri dni, da sta se prebila na Punto Tissi, današnji »rekord« pa ima Manrico Dell"Agnola, ki je zajedo preplezal v 2 urah in 40 minutah v solo vzponu, ki ga je kasneje s tovarišem ponovil v povezavi s smerjo Solleder–Lettenbauer v isti steni, in to vse skupaj v 15 urah.
Da, časi se spreminjajo, vrednote ostajajo. Obletnic se spominjajmo bolj s spoštovanjem in notranjim premislekom kot z zunanjim hrupom in bliščem.
Andrej Mašera