Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1722 2

Planinstvo je na pragu sprememb

GRS Ljubljana: Komentar na članek v Delu, 14.06.2004 - PZS potrebuje reorganizacijo

Komentar na članek

Planinstvo je na pragu sprememb

Delo, 14.06.2004: Planinska zveza potrebuje reorganizacijo - Uskladitev z drugimi alpskimi državami - Franc Ekar, predsednik PZS, za Delo


Glede na to, da se v zadnjem času, še posebej pa po zboru reševalcev GRS Slovenije in po neuspeli (nedokončani) skupščini PZS v Novem mestu, zelo enostransko osvetljuje odnos med PZS in GRS S, gorski reševalci postaje Ljubljana menimo, da je potrebno določene izjave visokih predstavnikov PZS demantirati.

Prav nenavadno je, kako se s strani predstavnikov PZS prek medijev širijo neresnice, pollaži in raznovrstna podtikanja o delovanju in reorganizaciji GRS S. Vodstvo PZS predstavlja modele organiziranja reševanja v tujini, visoke moralne cilje, ki bi jim morali slediti reševalci, skrb za ponesrečenca, čim cenejše reševanje ipd. Očitno smo po mnenju kolegov iz vodstva PZS reševalci neuki, strokovno in moralno šibki ljudje brez vizije, katerih cilj ni reševanje in takojšnja in strokovna brezplačna pomoč soljudem v stiski.

Dragi gorniški prijatelji, žal gre po našem mnenju pri celotnem problemu odnosa med PZS in GRS S za zelo banalen razlog in sicer, da si PZS želi obdržati nadzor nad GRS S in s tem posredno tudi nad delom njenega denarja.

Danes je več kot očitno, da se PZS ni ustrezno prilagodila modernemu času, saj kot arhetip preteklosti želi fukcionirati strogo vertikalno hierarhično in odločati o delitvi sredstev PD in notranjih komisij, pri čemer seveda ne more obvladovati demokratičnih mnenj svojih članov v planinskih društvih in komisijah znotraj PZS. Dokaz so očitki, ki so dokončno privreli na plan na nedokončani skupščini v Novem mestu ter različna mnenja predstavnikov PD, objavljena kot odmev na neuspelo skupščino.

PZS je planinska organizacija (turistično-športna organizacija), ki glede na svojo dejavnost nikakor ne more odločati o reševalni dejavnosti GRS S, ki je izrazito humanitarna. Dejstvo je, da lahko po mnenju gorskih reševalcev Ljubljane le predstavniki GRS S, ki so neposredno izvoljeni na zboru reševalcev predstavljajo GRS S in so njeni zakoniti organi. Le ti lahko dajejo izjave za javnost v imenu GRS S, le ti se lahko dogovarjajo z različnimi državnimi resorji in institucijami. Nikakor ni mogoče odločati o GRS S izven teh organov, nikakor ni mogoče dovoliti PZS, da definira status GRS, ocenjuje vizijo, določa zavarovanja, ocenjuje strokovnost in humanitarno delo GRS S in podaja popolnoma pristranske izjave o reorganizaciji GRS S.

Ponovno poudarjamo, da gre poleg potencialno izgubljenega nadzora PZS nad GRS S tudi za precejšnjo vsoto davkoplačevalskega denarja, namenjenega humanitarnemu delu GRS S. Gre za strogo namenska sredstva, namenjena reševanju in dejavnostim, povezanih z reševanjem, ne pa za sredstva, ki naj bi se prelivala za potrebe v okviru turistično športne organizacije.

Ob tem želimo komentirati članek »Planinstvo je na pragu sprememb«, objavljen v časopisu Delo in na spletni strani Gore in ljudje, kjer so ponovno zelo enostransko predstavljeni pogledi na reorganizacijo GRS S. Gospod Ekar, predsednik PZS, omenja, da je PZS pred 92 leti ustanovila GRS, kar je čista dezinformacija, s katero zavaja javnost. Menda se z napredkom tehnike zahteve po alpinistični usposobljenosti kandidatov za sprejem v GRS zmanjšujejo. Navedba nikakor ne drži, saj so kriteriji za sprejem v GRS S danes precej bolj zaostreni, saj GRS S razvija tako tehniko in doktrino reševanja, zato v skladu s pravili GRS S član oziroma gorski reševalec lahko postane le izključno izkušen alpinist. Navržena insinuacija o slabem sodelovanju postaj in PD ne drži. Večina postaj GRS deluje v dobri povezavi s planinskimi društvi, kot primer lahko navedemo zelo soliden odnos GRS postaje Ljubljana in PD Ljubljana-Matica.

GRS S po mnenju g. Ekarja potrebuje vertikalno izvršilno oblast in ne parlamentiranja. Tak način naj bi bil menda cenejši in razširjen povsod po Evropi. Le odkod potem zahteve PZS po 22 mio SIT za delovanje GRS S znotraj PZS. Navedeno seveda drži le za g. Ekarja. GRS S se želi reorganizirati v skladu z obstoječo zakonodajo in sicer na način, da bodo vse postaje samostojne pravne osebe-društva, ki se bodo združile v zvezo društev. Ta zveza GRS S se bo enakovredno povezovala s PZS, ki je prav tako zveza društev ( preveriti ). Takšen način ni prav nič posebnega v Evropi, saj je večina gorskih reševalnih služb (in sicer neprofesionalnih) organiziranih kot pravna oseba, povezana s planinsko organizacijo. Med drugim tudi GRS Švice v svoji viziji do leta 2005 predvideva ločitev od njihove planinske organizacije.

Menimo, da je potrebno razvoj in bodočo perspektivo GRS S pogledati v luči pobude, sprejete na zboru reševalcev GRS S in sicer:
»GRS S naj postane enovita samostojna humanitarna reševalna organizacija, katera izvaja svojo dejavnost v skladu s svojim pravilnikom-statutom in zakonom o društvih.«

Strateški cilji GRS S so:

  • Zagotavljanje visoke stopnje operativne pripravljenosti in izvajanje reševalnega dela službe v smislu skrbi za ponesrečence,
  • Skrb za reševalce (možnost vpoklica iz podjetja) in varnost pri reševalnem delu,
  • Organizacija službe s čim nižjimi stroški,
  • Transparentna poraba sredstev GRS S,
  • Aktivno sodelovanje s PZS glede na dolgoletno tradicijo,
  • Prepoznavnost GRS S v javnosti,
  • Prepoznavnost GRS S v sistemu zaščite in reševanja ter drugih državnih resorjih,
  • Organizacijska in finančna samostojnost.
Navedene strateške cilje bo GRS S dosegla:
  • Z ureditvijo statusa humanitarne organizacije,
  • Z enotno odločitvijo vseh reševalcev o novi obliki organiziranosti na podlagi sprejetih sklepov zbora gorskih reševalcev,
  • Z organiziranostjo kot zveza društev po Zakonu o društvih na podlagi aktivnega pogodbenega sodelovanja s PZS,
  • Z ureditvijo statusa reševalca (vpoklic v podjetjih).
Upamo, da je iz navedenega moč razbrati, da si GRS S vsekakor želi tudi v bodoče sodelovati s PZS na enakovrednih temeljih, hkrati pa moramo reševalci sami odločati o svojem statusu in organiziranosti, povezovanju z raznimi institucijami, denarju, namenjenemu za reševanje, strokovnemu usposabljanju reševalcev, zavarovanju, skratka o celotnem svojem delu.

Reševalci želimo tudi v bodoče brezplačno nuditi pravočasno strokovno pomoč ponesrečencem v gorah in na različnih nedostopnih terenih.
Menimo, da z dosedanjim delom in rezultati lahko pričakujemo podporo planinske javnosti.

GRS Ljubljana
Brane Žorž

(1125);
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
GRS informacije v2

2 komentarjev na članku "Planinstvo je na pragu sprememb"

Andrej Brvar,

»Gorska reševalna služba Slovenije (GRS S) je bila ustanovljena 16. junija 1912 v Kranjski gori v okviru Slovenskega planinskega društva. Njena osnovna naloga je bila preventivna dejavnost in pomoč ponesrečenim ter onemoglim gornikom. Vsebina in obseg dela sta se iz leta v leto širila z razvojem množičnega planinstva in gorništva ter drugi športov povezanih z gorami«. Tole je prepisano iz spletne strani Gorske reševalne službe. Zato bi bilo dobro, da tisti, ki pišejo o zavajanju javnosti in vročično zagovarjajo, da zgolj reševalci vedo kaj je prav zanje, to zgodovinsko dejstvo poznajo, spoštujejo in upoštevajo.

Večkrat ponovljen argument ljubljanskih reševalcev za odcepitev gorske reševalne službe od Planinske zveze je denar. Utemeljitev, da si želi turistično športna organizacija kot imenujejo Planinsko zvezo, prilastiti del sredstev namenjenih humanitarni dejavnosti je iz trte zvita. Kolikor mi je znano ima GRS svoj transakcijski račun in sama nadzira svoje prilive in odlive. Torej ji že sedaj ne more nihče, razen nje same, odvzeti tolarja iz njihovega računa. Ozadje »denarnega« argumenta tiči v pregovoru, da siti lačnega ne razume. Za ure prebite na reševanju dobijo gorski reševalci povračilo izgubljenega zaslužka in materialne stroške; iz sredstev GRS je zagotovljena tehnična in del osebne opreme, plačuje se uporaba mobilnega telefona, izobraževanje in izpopolnjevanje krije GRS, tudi na sestanke se lahko pripeljejo z vozili v lasti gorske reševalne službe. Koče zaprtega tipa, ki jih ima vedno več postaj, so postale nujnost, ki pritičejo takemu standardu. Zame je tole polprofesionalizem kakršnega si ne more privoščiti nobena druga dejavnost v planinski organizaciji.

Pravi razlog za odcepitev vidim v težnjah, da se gorska reševalna služba izmakne nadzoru nad vsebino dela. V svojih dokumentih ima še vedno zapisano, da je ena od »temeljnih nalog GRS preventivno delovanje v smislu preprečevanja nesreč«. In do nekaj let nazaj je gorska reševalna služba v planinski organizaciji z strokovno avtoriteto bila eden od nosilcev preventivne dejavnosti. Z vstopom v državni sistem zaščite in reševanja je preventivne dejavnosti iz leta v leto manj. In v Planinski zvezi in planinskih društvih razpada del vzgojnoizobraževalnega sistema tudi zato, ker Gorska reševalna služba ne opravlja poslanstva, ki ga ima zapisanega v temeljnih dokumentih. Dokler je GRS v okviru planinske organizacije, le-ta lahko tečnari in zahteva, da gorska reševalna služba opravlja delo, ki ji pripada v planinski delitvi dela.

Čeprav reševalcem v delu kjer kritizirajo PZS v mnogočem dajem prav pa jim obenem zamerim, da v desetih letih iskanja najboljšega modela organiziranosti niso nikoli resno postavili ogledala pred lastno organiziranost . Ta hip deluje v Sloveniji v 17 gorskoreševalnih postajah skoraj 800 reševalcev, ki opravijo na leto blizu 250 intervencij. Organizacija gorske reševalne službe se na eni strani spogleduje z organizacijo planinske organizacije (meddruštveni odbori), na drugi strani pa s časi ko je bila logistika na povsem drugačni stopnji razvoja kot danes. Toga organizacija temelječa na teritorialnem načelu je že doslej povzročila v posameznih primerih strokovno nazadovanje nekaterih postaj, v javnosti so znane zatrte težnje po osamosvajanju nekaterih skupin pod gorami. Pred javnostjo se spretno skriva podatek, da so najštevilčnejše tiste postaje, ki imajo najmanj reševalnih akcij na leto. In običajno so reševalci iz teh postaj najglasnješi kritiki planinske organizacije in najbolj tiščijo v ospredje humanitarno naravo njihovega dela.


Jožef Lavtižar,

Domnevam, da je v obširnem sestanku popisana zgolj in samo resnica. Vendar nečesa pa ni razumeti prav dobro. Če je vse tako, kot je tu napisano bi bilo nespametno nekaterim ostati pred vrati. Kolikor pa mi je znano, je s tem dejanjem nekaj obstoječih postaj ostalo zunaj te "Zveze". Torej, ali se ni iskalo popolnega soglasja vseh, ali pa je domnevati, da tudi v tej obliki organizacije ni čisto vse po meri VSEH - kar bi bilo slutiti iz zgoraj navedenega pisanja in kot bi bilo razumeti za te vrste bratovščino. Javnost upravičeno pričakuje še kakšno pojasnilo.

Z željo po še uspešnejšemu vašemu plemenitemu poslanstvu - pozdrav Jožef L.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava 13. seja Upravnega odbora PZS
Naslednja objava Rešili planinca
  • Število objav: 79827