Gorenjski glas - Jelena Justin: Goli vrh (1787 m) - V dolini Ravenske Kočne je vrh, ki s svojo višino daje obiskovalcu fenomenalen razgled na verigo visokih Grintovcev. Z gozdom poraščeni stožec z golo špičko.
Dolina Ravenske Kočne na Jezerskem ponuja obilo možnosti za gorniške ture: Češka koča, Ledine in predvsem na višje vrhove Grintovcev. Naš današnji cilj pa je nekako odrinjen, vsaj kar se tiče njegove obiskanosti, kljub temu da planincu postreže z edinstvenim razgledom. Pogosto je obiskan pozimi v času turnosmučarske sezone, v poletni sezoni pa niti ne. Danes se bomo podali na Goli vrh.
Ko pridemo na Jezersko, zavijemo v smeri Planšarskega jezera, proti dolini Ravenske Kočne. Pri smerokazu za Češko kočo zavijemo levo in kmalu nas markacija usmeri levo. Po nekaj sto metrih pripeljemo do manjšega parkirišča. Seveda avto lahko pustimo že nižje, kajti dolga zima je na cesti pustila očitne posledice. S parkirišča nas smerokaz usmeri levo. Do Jenkove planine naj bi bilo uro in pol hoje.
Pot je na začetku precej zaraščena, zato je v jutranjih urah vse skupaj precej mokro. Nezahtevna pot kmalu postane bolj strma in začne vztrajno pridobivati na višini. Poteka v ravno pravšnjih okljukih, a strmina ne popusti. Ko pridemo do gozdnega kolovoza, zavijemo levo in po približno 100 metrih se usmerimo desno navzgor v gozd. Pot nato nekaj časa teče skoraj po ravnem in nas vodi mimo ličnega, doma narejenega razpela, pod katerim so pohodniki, vsaj videti je tako, postavili svoje lesene križe. Od tod nas pot v približno pol ure pripelje do Jenkove planine.
Na Jenkovi planini se držimo levo, saj vrh, ki ga bomo obiskali, ves čas vidimo pred seboj, na svoji levi strani. Pot je dobro uhojena in ni problema z orientacijo. Hodimo v levi smeri, če se pa sprehodimo do mejnega kamna številka 18, bomo pa videli tudi luštno leseno hišico na robu planine. Prečimo planino in ko dosežemo gozd, strmina ne popusti. Tukaj ni večjih okljukov, temveč gre pot kar naravnost navzgor. Morda naj že tukaj opozorim na previdnost pri sestopu. Pot namreč poteka med drevesnimi koreninami, ki so zelo gosto ena zraven druge. Če se bomo odpravili po dežju, ali če bodo korenine vlažne, bo previdnost še toliko bolj nujna, saj na njih kaj hitro lahko zdrsne. V zadnjem delu vzpona se zemlja meša s kamenjem, obdajali pa nas bodo borovci. Ko dosežemo konec gozda, smo praktično na vrhu. Le še po travniku na vrh, kjer sta vpisna knjiga in žig Jezerske planinske poti. In na vrhu ... tisto, kar si planinci želimo, ko pridemo na vrh. Čudovit razgled na vse strani. Na jugu se odpre celotna veriga od Kočne, Grintovca, Dolgega hrbta, Skute, Rink. Povsem pred nami je Velika Baba, levo od nje Mrzla gora. Na vzhodu se vidi Olševa, v daljavi še Peca in Raduha. Na zahodu se odpirata Virnikov Grintovec in Pristovški Storžič, v ozadju se vidi Košuta.
Sestopimo lahko po isti poti, ali pa če naredimo krožno pot z vrha po avstrijski strani do Jenkove planine.
Za vzpon do Jenkove planine boste potrebovali uro in pol, do vrha še 45 minut.
Vzpon na Goli vrh toplo priporočam, ne le zaradi lepega razgleda, temveč tudi zato, ker je to morda eden tistih kotičkov v naših gorah, ki še ni tako obljuden. Pred leti sem na tej isti poti srečala le tri planince, tudi letos ni bilo dosti drugače, tako da smo se izmenjali na vrhu in uživali v razgledu, ki je z Golega vrha res fenomenalen; letos je, žal, ponagajalo le vreme. Še sneg izgine in obiskali bomo tudi katerega od grintovških vrhov.
Nadmorska višina: 1787 m
Trajanje: 3 ure in 45 minut
Višinska razlika: 907 m
Zahtevnost: 3 / 5
Jelena Justin