AK Slovenska Bistrica: Pred štirinajstimi dnevi se je s prvo tekmo za najmlajše pričelo letošnje Državno prvenstvo v športnem plezanju. Da se v Šempeter ne bi peljali samo za eno smer, smo si omislili kar plezalni vikend.
V soboto zjutraj smo se z vso potrebno opremo vred zbasali v kombi Gal, Stela, Eva, Matic, Robi, Tomaž in Marjeta. Po dve in pol urni vožnji smo se ustavili na drugem koncu Slovenije, v Šempetru pri Novi Gorici, kjer je Gala in Stelo čakala njuna prva tekma za DP v karieri. Ob pogledu na novo dograjen plezalni center, se nam je utrnila misel, da pri nas doma manjka samo še nekaj takega, pa imamo vse. Po demonstraciji postavljalca smeri Anžeta Štremflja, so hkrati pričeli s plezanjem cicibani, cicibanke, mlajši dečki in mlajše deklice. Na koncu se je izkazalo, da so bile smeri težke in ponekod prevelike razdalje med oprimki. V vseh štirih kategorijah nihče od skupno 101 plezalcev ni dosegel vrha. Med cicibankami je Stela Kušar plezala odlično in dosegla 6. mesto, samo dotik naslednjega oprimka pa bi jo popeljal v finale. Gal Leskovar med cicibani je prav tako plezal odlično, žal pa ni mogel pokazati vsega, ustavila ga je prevelika razdalja med oprimki in dosegel je 17. mesto.
Plezalnega dneva pa s tem nikakor ni bilo konec. Odpeljali smo se naprej v Dolge njive. V plezališču s pogledom na Sočo, odlično skalo, lepimi smermi in senco smo se do konca dneva vsi naplezali. Sledila je vožnja do Nove vasi, kjer nas je že čakala Stelina nona s okusno večerjo. S postavitvijo šotorov smo postali atrakcija večera na vasi. Ker pa to še ni bilo dovolj, so se naši mladci odločili in odtrimčkali v sosednjo vas. Odrasli pa počasi za njimi …
Zjutraj smo se nekateri zbudili dodobra naspani, nekateri rahlo polomnjeni, vse pa nas je že čakal zajtrk, podiranje šotorov in odhod do Vipavske Bele. Čeprav naj bi bilo plezališče odlično in smo se vsi tudi naplezali, smo ga zapustili z mešanimi občutki. Že sama skala je precej drugačna kot smo je navajeni, pa še smeri so malce čudno ocenjene.
Prav z obiski različnih plezališč pa si mladi plezalci pridobivajo potrebne izkušnje. Ta vikend so nekateri spoznali, da se v nekaj urah da preplezati tudi sedem smeri, da je skala bolj trda kot koža na prstih, da tam ko res več ni nič, je vseeno še nekaj in da so glavna jed plezalcev testenine, da pa se lahko preživi tudi z keksi. Vsi pa smo se dobro imeli in ker mladci niso bili prav nič naporni, bomo plezalni vikend še kdaj ponovili.