Podnebne spremembe, naraščanje temperatur, suše, požari, povodnji, poplavljanje, hudourniška razdejanja, orkanski vetrovi so krivci za nenadne ujme in so vse večje zlo za naravo, gozd, rastlinstvo in živalstvo.
Tega ne občutijo samo neživa narava, prostoživeče živalstvo, rastlinstvo, gozdovi, ampak tudi človek lovec, ki živi s poslanstvom varuha gozda in življenja v njem.
France Ekar
Naravne katastrofe, ki smo jim bili priča v letošnjem avgustu, ko so hudourniki uničevali gozdne poti, vlake, steze, smo tudi lovci, ki v svojih domovih nismo bili ogroženi, pošteno občutili, ko smo lahko samo nemo nemočno opazovali, kako so izginjala gozdna cestišča, ko so kamniti in zemeljski plazovi, skalni podori blokirali gorske pohodne steze, zasipali poti, dostope v gozd in na goro. Ob tem so uničevali steze in poti, ki so nas prej vodile v lovišča. Lovske poti in steze so bile in so mnoge še vedno prekrite s podrtim drevjem, nastale so nove poglobljene ali globoke hudourniške struge, globeli in nova, po obsegu povečana melišča. Le-ta so nasuta z novimi, izjemno velikimi količinami nanesenega peska, ki marsikje segajo na gorske travnate ali z rušjem (cretjem) poraščene pašne površine, ki so bile prej bogata mesta za prehranjevanje prostoživeče rastlinojede gorske (alpske) divjadi.
V nastali situaciji je izvajanje lova in drugih opravil zelo oteženo, kajti dostopi do lovišča in vanje so se podaljšali zaradi neprehodnosti, izogibanja podrtemu drevju, ki je popadalo na poti in steze. Prav tako so tudi gozdne poti nezanesljivo prevozne, saj so na večjih mestih razdrte ali zasute. Pri tem je še posebno otežen prevoz uplenjene »težke« visoke divjadi - jelenjadi. Upravljavci lovišč so in bodo morali največ dela nameniti opravilom, da bo v lovišču ponovno mogoče gibanje.
Zaradi vremenskih ujm sta hoja in vožnja po stezah in cestah tudi vsestransko nevarni, zato je zaradi varnosti uporabnikov priporočljivo, da odslej tega nikoli ne počnimo sami, ampak vedno skupaj s še katerim lovcem. Tudi obveščanje je še kako potrebno, še posebno v primeru časovnih zakasnitev zaradi nepredvidenih nevšečnosti ali nesreče.
Obveščanje
Če nastanejo določene težave, okvara na vozilu, naša nenadna obolelost, nesreča, moramo o tem obvestiti center za obveščanje (112), da situacijo čim prej strokovno in varno razrešijo in uredijo. Če pa nas v lovišču, v gozdu, na hribu, v skalovju preseneti noč in moramo uporabljati svetilko ali drugo umetno luč, moramo že prej presoditi, če bo svetlobna moč sevanja toliko »močna« in bo dovolj svetila, da bo vidna tudi daleč v dolino. Tudi o našem nenadnem »svetlobnem gibanju« je treba obvestiti Center za obveščanje, 112. Tako bo razjasnjeno in pojasnjeno, zakaj je svetlobna znamenja opaziti na gori tudi pozno ponoči: ali so namenjena klicu na pomoč oziroma potrebi po organiziranju reševalne akcije ali ne.
Tako je 17. 8. letos občan na gori ponoči opazil premikajočo svetlobo luči. Po daljšem opazovanju je o tem obvestil 112. Takoj je bila aktivirana gorsko-reševalna poizvedovalna akcija gorske reševalne službe (GRS). Ob 22.40 se je na odhod podala ekipa osmih gorskih reševalcev iz Centra GRS - Kranj. Na cilj so prišli ob 1.10. Tam so ugotovili, da je lovec svetil na muflona, ki se je »nekoliko dalj časa po uplenitvi« zadrževal tam in se gibal z močno lučjo po hribu ... Primer je poleg drugega tudi nauk in opomnik, da ob takem zadrževanju in hoji s svetilko na gori vendarle vedno obvestimo Center za obveščanje ali 113. Če pa na nekem mestu ni signala GSM, je vedno pametna domenjena praksa (zahteva vodstva LD), da o izhodih v take predele že pred odhodom obvestimo odgovornega v LD oziroma upravljavca lovišča, ki bo po potrebi o svetlobnih signalih pravočasno posredoval obvestilo na zato pristojno mesto.