planinsko točkovno/vezno pot baronov Karla in Žige Zoisa - Franc Ekar
Pobuda za botanično naravovarstveno planinsko točkovno/vezno
Pot baronov Karla in Žige Zoisa
Ta pobuda temelji na dejstvu, da so bili nekateri člani rodbine Zois, med njimi Žiga in še zlasti njegov mlajši brat Karel, med prvimi naravoslovci, ki so raziskovali naše alpsko rastlinstvo.
V znameniti rokopisni beležki Karla Zoisa, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije, so se ohranili terenski zapiski in v njih omenja botanične izlete na Storžič, Greben, Grintovec in Kočno, rastline so mu najeti nabiralci nabirali tudi v dolini Kokre.
Planinska koča na Kokrskem sedlu je dobila ime »po kranjskih naravoslovcih Karlu in Žigi Zoisu«. Tako so jo poimenovali prvotni lastniki koče in sicer je bila to Kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva. Po 1. svetovni vojni slovenski planinci niso spreminjali imena koče, saj sta bila oba Zoisa po materi Slovenca.
Storžič pa je rojstni kraj Zoisove zvončice, znamenite slovenske rastline, ki je bila krščena na ime najditelja Karla Zoisa.
»Prvo poznanje zelo redke rastline dolgujem slavnemu gospodu Karlu pl. Zoisu, ki se posveča ves botaniki, ki ji žrtvuje vso pozornost, trud in čas, pa gotovo ne malo denarja.«
Tako je leta 1788 celovški botanik Franc Ksaver Wulfen zapisal (seveda v latinščini) v strokovnem opisu zvončice (Campanula zoysii), ki je bil objavljen leta 1788 (Franz Xsaver Wulfen: Plantae rariores Carinthiacae. In: Jacquin, N.J. Collectanea ad botanicam, chemiam et historiam naturalem spectantia, cum figuris 2. str. 122 – 123. Dunaj). V tem opisu je zapisal: »Cresscit e fissuris rupium alpium Vochinenssium, tum & in ssummitate montis Storchez…«
Zoisova zvončica se od drugih vrst istega rodu jasno razlikuje že po obliki venca modre barve. Ostale zvončice imajo zvonast cvetni venec, pri Zoisovi zvončici pa je zožen, na vrhu ima ljubko zvezdico petih zobčkov. Spada med zelo stare, terciarne rastline in med endemite naših Alp, saj je najbolj razširjena prav v skalnih razpokah visokogorskega pasu v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah in v Karavankah. Res je prava »hči slovenskih planin«, kakor jo je imenoval botanik Viktor Petkovšek.
Če bi izbirali cvetlico, ki naj bi predstavljala slovensko, sončno stran Alp, bi se odločili za Zoisovo zvončico, ki se je na naših tleh ohranila še iz časov pred ledenimi dobami in »dočakala sonce današnjih dni«.
Ko sem se podrobneje seznanil s to dragoceno zapuščino in z delovanjem »brdskih« botanikov (grad Brdo, gradili »preddvorski« plemiči rodbine Egkh od l. 1510), ki sta raziskovala tudi alpsko rastlinstvo, sem predlagal, da vendarle pristopimo k pripravi botanične planinske poti, ki naj bi potekala tudi po območjih raziskovanja zlasti botaničnega barona Karla Zoisa:
Bašelj – Gradišče – Kozjek – Kališče – Storžič – Bašeljski vrh – mačensko sedlo – Mali Grintavec – Srednji vrh – Cjanovca - Zaplata – gozdno rezervat Hudev Boršt – Javorjev Vrh – Čemšenik - Suhadolnik – Suhi Dol – Spodnji Dolci – dolški plaz – kokrska Kočna – Jezerska Kočna – dolška škrbina – Grintavec – Duvnov čer – Jame – Kokrško sedlo—Greben – Zvoh – Zvoh – Dolge njive – Kokra.
Vezna ali točkovna pot bi potekala po slikovitih gorskih botaničnih območjih z izjemno zanimivo in pomembno naravno in kulturno dediščino po sončnih pobočjih bašeljsko preddvorsko, kokrskih gora. Namen poti bi bil ohranjati bogato naravno in kulturno dediščino, jo spoznavati in se seznanjati tudi z zgodovino naravoslovnih raziskovanj, ki je del kulturne zgodovine. Obiskovalci bi spoznavali gorski svet, ga vzljubili in spoštovali in hkrati tudi utrjevati slovensko domoljubje…
K sodelovanju o pripravi te namere: izdelave opisne pohodniškega dnevnika, žigov, znaka.., še posebej vabim: komisijo za varstvo gorske narave, PZS, PD Kamnik, PD in PS Kranja – Preddvor pa tudi Občino Preddvor in Kamnik kot tudi MOP, Pripravljalni odbor za ustanovitev regijsko kamniško savinjskega parka, MK;
Ekar Franc