Razgledi - Borut Peršolja: Lani je Častni kodeks slovenskih planincev praznoval štirideseto obletnico sprejetja in udejanjanja v praksi.
Skupščina Planinske zveze Slovenije je 2. junija 1973 sprejela Častni kodeks slovenskih planincev, ki ga je (po doslej znanih podatkih) sestavil dr. Teodor Tominšek.
 |
| Naslovnica ene od prvih tiskanih izdaj Častnih kodeksov slovenskih planincev. |
Slovensko planinstvo je od ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 oblikovalo (svojstveno?) tradicijo nenapisanih pravil obnašanja. Po vzoru začetnikov in njihovih požrtvovalnih naslednikov – slovenski planinec »ljubi naravo, domovino in gore, ima nesebičen in požrtvovalen odnos do planinskih sotovarišev, je iskren borec za človeške vrednote, ceni bratsko sožitje med ljudmi in vse, kar je napredno in humano.« Te človeške (gorniške) vrline, navade in običaje ohranjamo, razvijamo, prilagajamo sodobnim razmeram, jih ustrezno oblikujemo in zapisujemo, da tako tudi formalno in dejansko štejejo za moralno obveznost vsakega slovenskega planinca. Kodeks je bil doslej dopolnjen dvakrat in sicer na zasedanjih Skupščine Planinske zveze Slovenije 26. marca 1994 in 21. maja 2005.
Častni kodeks slovenskih planincev je označevalnik dosežene razvojne stopnje gorništva (predvsem za člane in z vidika vzora tudi za nečlane). Sistem kodeksovih načel, ki v gorskem okolju pomenijo odličnost in kakovost, izhaja iz avtonomije planinske organizacije, iz njenega poslanstva in vrednot. Kodeks opredeljuje (minimalne) etične in moralne standarde obiskovalcev slovenskih gora, tistih, ki so člani planinskih društev, ki so včlanjena v Planinsko zvezo Slovenije. Ta si kot organizacija civilne družbe prizadeva za skladnost posameznih ravnanj s tem kodeksom, za prijazne odnose v gorah, za odgovoren odnos do gora ter za napredek in blaginjo celotne družbene skupnosti.
Namen kodeksa je graditi in ohranjati visoke etične standarde svojih članov ter s tem krepiti pripadnost planinski organizaciji, preglednost in družbeno odgovornost njenega delovanja ter njen družbeni ugled. Ker je planinstvo tudi športna dejavnost, ni odveč pripomniti, da je bila planinska organizacija še nedavno edina športna organizacija v Sloveniji, ki je imela svoj kodeks, ga upoštevala, razvijala in (upajmo) živela v skladu z njim.
Častni kodeks slovenskih planincev je postavil merila za presojo lastnega ravnanja in dosežkov. Za ugotavljanje skladnosti posameznih ravnanj v pravnem smislu niso predvideni v naprej določeni pravni postopki ali organi planinske organizacije. Ta drzna odločitev izhaja iz prepričanja o visoki ravni zavedanja, kaj je v gorah prav in kaj ne. Posamezni trki s tem zavedanjem bodo samo še izbrusili poslanstvo in vrednote planinske organizacije, ki se mora z njimi soočiti odkrito, strpno in v temeljiti izmenjavi različnih argumentov.
Če si sposodim primero iz ustavnega prava, potem je kodeks etična gorniška ustava, nekakšna družbena pogodba obiskovalcev slovenskih gora. Prav zato gre za živo besedilo, ki ga gre spreminjati, kot je za ustavno besedilo rekel pred desetletji Francoz Wigny, le “s tresočo roko”. V kodeks torej ne velja posegati prehitro in nepremišljeno, če te spremembe ne uživajo velikega soglasja. Za soglasje pa je potrebno vzpodbudno razpravljalno okolje in čas.
Ob pripravi novega statuta Planinske zveze Slovenije so se začele tudi nekatere aktivnosti za dopolnitev kodeksa. Delovna skupina, ki sem jo takrat vodil, je ob pisanju besedila statuta imela ves čas pred očmi tudi vsebino kodeksa, zato se je sproti, a po poglobljeni razpravi odločala, katere vsebine sodijo v kodeks in ne v statut. Tovrstno ravnanje je bilo sprejemljivo zgolj za to, ker smo že v začetku kodeksu namenili posebno mesto v pravnem redu planinske organizacije. Kodeks je namreč postal del statuta in vrednota (5. člen statuta PZS), »ki jo spoštuje ter uresničuje planinska organizacija in je kot priloga sestavni del tega statuta«.
Skupščina PZS je aprila lani oblikovala posebno delovno skupino za pripravo kodeksa (ki naj bi dopolnitve pripravila prav v počastitev njegove 40. obletnice oziroma do letošnje skupščine). Ta je sicer pripravila nekaj gradiv, ki pa še niso na voljo javnosti, saj se ob nezainteresiranosti predsednika PZS datum izvedbe naloge odmika.
Za delovno skupino sem pripravil gradivo predloga sprememb in dopolnitev. Poleg redakcijskih in stvarnih popravkov, ki so enostavno rezultat časovnega odmika, sem se osredinil na vprašanja odnosa posameznika do planinske organizacije, prostovoljnega dela, gorniškega usposabljanja, odgovornosti posameznika, planinskih koč in planinskega premoženja ter sporočila zanamcem.
Častni kodeks BP (PDF 337 kB)
(Vsa moja dopolnila in nujni stvarni popravki so barvno razvidni kot vrivki ali komentarji k obstoječemu besedilu.) |
Slednje se glasi: »Za dojemanje gorništva ni pravil, so le številni domači in tuji zgledi. In primeri dobre prakse. Informacijska zgradba sveta je odprla možnosti za izmenjavo, plemenitenje in vraščanje posameznih uspelih rešitev na gorska tla vsake države. Samozavestno lahko trdimo, da naše – slovenske – rešitve in izoblikovane vrednote v ničemer ne zaostajajo. Ta samoniklost pa ni večna, ampak je vsakdan in z vsakim gorniškim dejanjem na preizkušnji. Bodimo še naprej značilni in prepoznavni po odnosu do gora, tako doma kot v svetu. Zato aktivno oblikujmo in živimo gorniške vrednote.«
| Kaj bo na koncu sprejeto, bo pokazal čas, »ker prišel bo čas, ko ne bo več čas in kmalu bo ta čas”. (Franc Ciuha) |
In če mislimo resno, potem bi kazalo, častni kodeks tudi prevesti v angleščino in ga ponuditi v branje sorodnim planinskim organizacijam v CAA in BMU.
Borut Peršolja