Krožno popotovanje brez napora z ogledom znamenitosti.
Sredi dopoldneva sedeva v avtomobil in se odpeljeva v Kamnik, kjer odvijeva na cesto proti Tunjicam, kamor prispeva in se po ozki hribovski cesti zapeljeva na Vinski vrh in po odobritvi domačinke parkirava ob gospodarskem poslopju.
Po sedenju je potrebno malce pretegniti noge in tako jo ubereva po klancu navzgor do idilične baročne cerkve z dvema zvonikoma in kupolasto krito ladjo Sv. Ane. Žal nama ni dano pogledati v notranjost, saj je zaklenjena in tako se sprehodiva okoli nje in ostane nama le, da se povzpneva na sosednji grič, od koder se pokaže prava podoba cerkve z imenitnim ozadjem, vrhovi Kržišča, Kamniškega vrha in Velike planine, medtem ko oblaki zakrivajo višjeležeče gore. A nič ne de, saj poznava skrite vrhove. Na gričku je klopca in primerna točka za premor z okrepčilom iz nahrbtnika. Sonce kuka izza koprene, a rahel veter bolj hladi kot sonce greje in tako se po nekaj minutah odločiva zapustiti griček. Vrneva se do avtomobila in odpeljeva še do zdravilnega gaja, ki je še vedno zaprt. Več sreče prihodnjič, si rečeva in se vrneva v dolino.
Peljeva po dolini skozi naselje Tunjiške Mlake in Laniša ter se povzpneva v Sidraž, kjer povprašava za pot do naslednje točke najinega izleta in nato odpeljeva naprej in dvakrat zavijeva desno, da pripeljeva v vasico Sveti Lenart. Povprašava kako prideva do cerkvice z istim imenom in po napotku domačinke parkirava ob cesti ter se napotiva preko gričevnatega travnika na bližnje sedelce med gozdovi. Ozreva se nazaj na razpršeno naselje. Na obzorju je lepo vidna Velika planina s hribovjem okoli prelaza Črnivec. Še nekaj korakov narediva izogibajoč se posekanemu drevju in grmičevju in že stojiva na sedelcu, od koder zagledava nižje majhno cerkev Sv. Lenarta, ki, kot bi se skrivala, stoji nekoliko nižje pod pobočjem bližnjega hriba, obkrožena le z gozdovi. Pravzaprav nima nobenega razgleda in je morda to njena posebnost. Spustiva se do cerkvice z enim samim oknom, jo obkroživa in nato greva na griček do lovske opazovalnice in klopce pod njo, kjer si postreževa z dobrinami iz nahrbtnika in seveda vročim čajem. V bližini podirajo drevje in vejevje vlačijo na kup, drugače pa je en sam mir in spokoj, ki ga še kanja visoko na nebu ne moti.
Po pavzi se napotiva nazaj do avtomobila, kjer srečava pohodnika in po poizvedbi glede poteka cest se odpraviva skozi naselje in se spustiva v smeri Stahovice. Kakor hitro zapustiva občino Cerklje in sva v občini Kamnik, asfalt zamenja makadam in po ozki gozdni cesti, kjer ni dobro srečati nasproti vozečega vozila, po nekaj kilometrih pripeljeva v vas Zakal nad Klemenčevo, kjer parkirava ob cesti in si malce nižje ogledava še zunanjost cerkve Sv. Florjana obdane z nizkom zidom na najini poti. Spodaj pod cerkvijo teče potok Blatnica, nad katerim se pnejo bregovi in gozdovi vrhov Kržišča, Planjave in Kamniškega vrha. S sosednjih hiše se oglašata psa in njun lajež ne pojenja vse do najinega odhoda.
Po cesti se spustiva do potoka Blatnice, ki je pritok Bistričice in ima vgrajene lesene kašte imenovane tudi Kranjske stene, ki služijo za uravnavanje hudourniških voda.
Čez nekaj minut sva zopet na poti in peljeva skozi vasi v Stahovico, kjer zavijeva še v dolino Kamniške Bistrice ter se ustaviva šele pri planinskem domu. Vremenu ustrezno je le nekaj obiskovalcev in stojnica z medom in domačimi dobrotami. Sedeva na klopco ob domu, si postreževa zadnjič z dobrinami iz nahrbtnika in nato si ogledava izvir Kamniške Bistrice. Jezerce ima zelo nizek vodostaj. Običajnih izvirov v skalovju bližnjega pobočja ni, le iz peska ob robu jezera brbota voda. Na otoček v jezeru je možno priti po suhem in to z veseljem izkoristi mladina. Midva pa še malo postojiva ob bregu in se nato vrneva do avtomobila.
Odpeljeva, a se ustaviva že po nekaj stotih metrih na mestu, kjer stoji Fištrova kamnita miza in od koder je le streljaj do slikovite ozke soteske Predoselj, skozi katero teče reka, ki je skozi stoletja vklesala globoko tesen. Žena ostane pri mizi, medtem ko hitro stopim na most, da lahko občudujem čudo narave. Na drugi strani mostu poiščem stezico in po lesenem stopnišču se spustim do struge reke za nekaj lepih fotografij. Do žene se vrnem preko brvi in odpeljeva se domu in koncu najinega krožnega izleta pod gorami naproti.