Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Pokljuški gorski raj

Najbrž eden najpogosteje obiskanih dvatisočakov. Glavni razlog: lahek vzpon in fantastičen razgled. Na njegovem vrhu je lahko tudi velika gneča.

Viševnik (2050 m)


Pokljuški gorski raj


Najbrž eden najpogosteje obiskanih dvatisočakov. Glavni razlog: lahek vzpon in fantastičen razgled. Na njegovem vrhu je lahko tudi gneča.


Vreme se je vendarle stabiliziralo in končno je sneg z južnih pobočij vsaj nekaterih gora v Julijskih Alpah skopnel. A še vedno ga je precej v globelih, da o severni strani gora sploh ne govorim. Lepo vreme in še lanskoletni dopust sta me prepričala, da sem se med tednom odpravila proti Julijcem, lahko rečem v samo naročje Triglava ter se naužila gorske lepote in miru. Pot me je vodila na Viševnik.
Viševnik je verjetno eden najbolje obiskanih dvatisočakov v Sloveniji. Lahek vzpon, čudovit razgled in pozimi fantastična turna smuka so več kot očitni razlogi za obisk tega pokljuškega dvatisočaka.

Izhodišče vzpona na Viševnik je Rudno polje. Z avtom se lahko zapeljete do spodnje postaje žičnice, kjer vas kažipot usmeri levo proti Triglavu, desno pa vodi markacija na naš današnji cilj. Nič ne boste zgrešili, če se boste začeli vzpenjati kar direktno navzgor pod vlečnico. Po prvem delu vzpona pot zavije levo in se še bolj strmo začne dvigovati po smučišču. Če ne boste zelo zgodaj odšli od doma, vam bo že v prvi tretjini žal, da ste predolgo spali. Ob sončnem vremenu vas bo "ognjena krogla" grela direktno v hrbet. A vsaka stvar je za nekaj dobra: na višini se hitro pridobi, a vrh, ki ga boste zagledali pred seboj, še ni Viševnik, pač pa Plesišče, ki je kar precej nižji kot dvatisoč metrov.
Na vrhu smučišča se kolovoz spremeni v pešpot, ki se dviguje v ključih, kar naredi vzpon precej bolj prijeten. V daljavi boste videli in slišali ovce, ki vas bodo radovedno opazovale, varno skrite v senci.
Prečkamo planino pod Plesiščem. Na razcepu nadaljujemo naravnost proti vrhu po travnatem pobočju, desni odcep pa vodi preko Kačjega roba do Blejske koče na planini Lipanca. Kratek vzpon nas pripelje na sedlo, kjer se pod nami prvič pokaže planina Konjščica, za njo Uskovnica, v ozadju pa se dvigujejo bohinjske gore. Še malo višje, vidimo tudi Bohinjsko jezero. Pot se strmo vzpenja, okoli nas so samo še pritlikavi borovci. Občutek, kot da si v kotlu, saj je vročina lahko neznosna. Od tod se tudi že vidi naš današnji skalnati vrh. Le nekaj višine je še potrebno premagati.
Pobočje se najprej dviguje dokaj položno, a strmina spet naraste in nas pripelje na vzhodni greben Viševnika. Ko pridemo na rob, se pred nami odpre pogled proti Lipanskemu vrhu in Debeli peči, v daljavi pa vidimo verigo Karavank z markantno Kepo in sosedo Dovško Babo.
V nekaj minutah smo na vrhu. Vrh Viševnika, kot da bi bil v naročju Triglava, ki nam leži na dlani. Planika in Kredarica, zadaj močni slovenski očak, trenutno še močno prekrit s snegom. Med nami in Triglavom pa vidimo Tosc, Veliki Draški vrh in Mali Draški vrh, ki je le streljaj stran. Če se z Viševnika spustimo na Srenjski preval, se nanj lahko povzpnemo po sicer neoznačeni poti, vendar vzpon ne predstavlja problema. Pazimo le pri sestopu, saj pot poteka po ruševju. Da pa bi bilo današnje hribolazenje speto v "klobaso", se preko Srenjskega prevala lahko spustimo do Studorskega prevala in mimo Ablance nazaj do Rudnega polja. S Srenjskega prevala je pot speljana po ruševju, zato so na desni strani tudi varovala. Če imate čas in energijo vsekakor svetujem tudi vzpon na Veliki Draški vrh, ki je sicer tudi neoznačen, a nič kaj zahteven. Z njega vam bo Triglav še bližji. Naj vam zaupam še eno skrivnost. Med Malim in Velikim Draškim vrhom je gorski travniček, kjer boste morda videli kakšnega svizca, ki vam bo zažvižgal. Ja, ja, zažvižgal bo, čokolade vam pa ne bo prinesel! Privoščite si pa tudi razgled v divje lepo dolino Krme. Vsi omenjeni vrhovi so trenutno že popolnoma kopni, problem je le sestop preko Studorskega prevala, kajti pod njim je pot še močno zalita s snegom. Previdnost bo več kot dobrodošla!
Z Rudnega polja do vrha Viševnika je 2 uri. Če se odločite še za Mali in Veliki Draški vrh, vam bo pokljuški gorski trojček vzel približno 6 ur. Pa ne hitite! Uživajte!
Če se boste za vikend odpravili na opisano turo, boste, kljub dolgi zimi, ob poti videli precej alpskega cvetja: Alpske velese in mastnice, Navadne marjetice, Spomladanski in Clusijev svišč. In ne trgajte ga! Najlepši je v naravnem okolju.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

5 komentarjev na članku "Pokljuški gorski raj"

Iztok Snoj,

S obzirom da Tine Mihelič navodi da je uspon na Mali Draški vrh "zelo zahtevan", molim vas da mi, autorica ili bilo tko drugi, detaljnije opiše uspon na taj vrh, od strane Viševnika. (Na karti -Triglav-, put je prikazan kao nezahtevan, označen.)

Gospa Dubravka, pri nas radi rečemo "nema problema". Pristop na Malega Draškega s Srenjskega prevala zahteva znanje in izkušnje uporabe rok. Težavnost bi opisal kot: mestoma I. stopnje. Orientacija je lahka. Z najnižje točke Srenjskega obidemo skalne glave in stopimo na vsako leto bolje uhojeno potko, ki se dviga po melišču. Malo višje je kratek prehod poševno v levo, tako da se usmerimo v manjši graben, ki se spušča z desnega (vzhodnega) od obeh vrhov. Na greben stopimo na levi tik ob skali, ki predstavlja vzhodni vrh in nanj je potrebno 1-2 metra prav zlesti. (Izpostavljeno). Od tu se podamo na zahodni vrh, kar po grebenu. Nekomu se zdi prehod lažji če se spusti pod greben. Zahodni vrh je višji!

Sestop proti Velikemu Draškemu je orientacijsko tudi lahek, vendar je takoj za robom najtežji del, za katerega menim, da pet metrov predstavlja plezarijo II. stopnje in zahteva malo več znanja uporabe rok. Tudi malo izpostavljeno je. Ko smo pod tem zahtevnim delom, nas za kratek čas teren prisili (ker je tam najlažji) da izberemo Krmino stran. Takoj se greben poravna in že ugotovimo, da lahko nadaljujemo le, če spet stopimo na bohinjsko stran (da splezamo navzgor 1m med dvema skalama). Od tu je najbolje slediti grebenu, malo gor dol in na koncu strmeje navzdol do zelenega platoja med obema Draškima vrhovoma. Vmes stopimo na označeno pot, ki pelje na Studorski preval. Že kmalu vidimo možice, tako da se po dokaj lahkemu terenu dvigujemo proti Velikemu in sproti iščemo najlažje prehode.

Obratno je na Malega sicer lažje lesti. Če ponovim - z najnižje travnate točke med obema Draškima je najbolje iti po strmem grebenu navzgor, po njemu malo gor-dol, in večinoma bolj po južni strani, potem pa pridemo do vršnega skalnatega dela. Tam moramo za nekaj metrov prestopiti na stran, ki gleda v Krmo, potem pa nas skale prisilijo, da lazimo poševno v desno in prilezemo spet na bohinjsko stran. Čaka nas najzahtevnejši del, tistih 5-10 m plezanja I. - II. stopnje in pridemo skoraj neposredno na zahodni vrh. V planinskem smislu je ta pristop gotovo zahteven.


Jelena Justin,

Hvala za opombo. Lep dan še naprej


Tomaž Ogrin,

Verjetno je pot opisana tudi v Stritarjevih knjižicah. Trenutno nimam pri roki nobene. Začetek s Srenjskega prevala je lepo viden (izhojen) po grušču, gre v ključih, naravnost s prevala. Kasneje so neke stare oznake po skalah. Na določeni višini, treba je biti pozoren, nad najgostejšimi borovci (pod njimi je navpična skala, kjer zavije opisana spodnja varovana pot okrog Malega Draškega vrha proti Velikemu) je treba močno v levo čez škraplje , malo s pomočjo rok (palice so v napoto) in postopoma sem in tja (a skozi bolj v levo navzgor) na greben med obema vrhovoma Malega Draškega vrha. Potem po grebenu, večkrat rahlo dol z njega v levo (ne v desno nad Krmo) do vrha.

Lahko pa sledite začetnemu zagruščenemu grabnu neoznačeno približno naravnost proti grebenu po travnatih skokih, pridete na nižji, desni vrh Malega Draškega vrha. Nato po grebenu na levi, višji vrh. Vse gledano s Srenjskega prevala.

Z vrha gre menda sled steze neoznačeno na sedlo med Malim in Velikim Draškim vrhom, a sem prišel le med velike balvane in se obrnil. Nekoč bom šel obratno, s sedla med obema Draškima (neka sled je) na Mali Draški vrh.

Če so še snežne zaplate, opustite vzpon v obeh primerih.


Janez SELIŠKAR,

gužva ??; "gneča" se lepše sliši, pa še slovensko je


Dubravka Fazinić,

Više pitanje, a manje "pripomba":

Ovih dana bila sam na V.Draškom vrhu i inače po Pokljuki, pa mi je članak vrlo zanimljiv. Naročito i radi toga jer kratko opisuje i uspon na Mali Draški vrh:

"Če se z Viševnika spustimo na Srenjski preval, se nanj lahko povzpnemo po sicer neoznačeni poti, vendar vzpon ne predstavlja problema."

S obzirom da Tine Mihelič navodi da je uspon na Mali Draški vrh "zelo zahtevan", molim vas da mi, autorica ili bilo tko drugi, detaljnije opiše uspon na taj vrh, od strane Viševnika. (Na karti -Triglav-, put je prikazan kao nezahtevan, označen.)

Hvala.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79779