Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ponosno zrejo Grintovci na Veliko planino

Planinski glas: ... na rob, kjer je bajta, z najlepšim razgledom, Perotova bajta. A od zdaj je v njej sam, saj se je te dni poslovila njegova življenjska sopotnica Angela Dolinšek.

Angela, dobra duša, ki je vedno skrbela za domačine, pastirje, žičničarje, turiste, bajtarje. Za vsakega je imela lepo besedo, nasmeh, nasvet. Vedno si lahko poklical. V zadnjih letih, ko so že delali mobiteli, pa je vedela povedati, kakšno je vreme, kako se obrača, bo ugodno za obisk te naše najlepše planine pod soncem, Velike planine.
Razveselila se je, če je prišel kdo s harmoniko, da sta se v njuni koči razlegala pesem in vrisk, pa tudi zaplesalo se je. To jo je od vsega najbolj veselilo. Tudi sama je raztezala meh in v svoji kategoriji zmagovala na tekmovanju harmonikarjev na planini.
Vedno je bila pripravljena na debato, veliko je vedela povedati o zdravilnih zeliščih, nabirala je cvetje za čaj, pa sir in skuto si tudi dobil, če si bil dovolj zgoden in tega niso pobrali že obiskovalci pred teboj.
Z možem Petrom sta se spoznala, ko sta oba pasla na planini. Vez je držala do zadnjega dne. Delala je na žičnici, prala za koče, ki so se v šestdesetih letih kar razbohotile po planini, pa v hotelu Šimnovec, Zelenem robu.
Če si rekel Angela s planine, so takoj vsi vedeli, za koga gre. Vsi so ju občudovali, ko sta več kot pol stoletja zdržala v vseh letnih časih na njima ljubi planini. V hudih zimah je bilo hudo, a nikoli nista pomislila, da bi šla v dolino. Zelo ji je bilo težko, ko je morala zapustiti svoj dom in zaradi bolezni oditi v bolnišnico in kasneje v dom v Gornjem Gradu, saj ji je bolezen preprečila ponovno vrnitev v njej ljubo kočo na planini.
Obiskovali smo jo in ji prinašali novice iz planinskih logov, tudi harmonika je zadonela v domu. Tega se je razveselila. Za vsakega obiskovalca je imela pripravljeno vprašanje, kako in kaj se dogaja, ko ni mogla več v planino.

Draga Angela!

Rada bi se Ti zahvalila za vso Tvojo dobroto, ki si jo nesebično sejala med nas obiskovalce. Hudo, hudo Te bomo pogrešali, a vedno nam bo v spominu ostal Tvoj lik, ANGELE S PLANINE, kakršno smo vsa ta dolga leta poznali in spoštovali.
Naj Ti veter prinaša pozdrave z gora in s Tvoje Planine, ki si ji bila zavezana več kot pol stoletja.

Tvojemu možu Petru, vsem domačim in prijateljem pa izrekam iskreno sožalje v imenu Bajtarjev PD »Bajtar« Velika planina in v svojem imenu.

Radi smo Te imeli, zdaj mirno počivaj tu pod Grintovci!

 Helena Plahuta 

 

Ona/G-L: Gor, v planinski raj ...
Peter Dolinšek
Na Veliki planini in v okolici je več kot sto koč, v planšarskem naselju okoli šestdeset, v njih v pašni sezoni biva približno trideset pastirjev. Le malo jih ve, da je edini uradno doma pod planinami Peter Dolinšek. Stari pastir, 79 let šteje, čez poletje skrbi za svoje živali, pozimi izdeluje smrekove skodle, šinkelne, s katerimi so pokrite lesene bajte na planini. Hribi niso njegov drugi, ampak prvi dom več kot pol stoletja. Angela, njegova žena, ki je z njim bivala na planini, je zdaj v domu v Gornjem Gradu. Leta in bolezen so prinesla svoje. »Ja, moraš se navaditi,« trdo in glasno odseka na vprašanje, ali ima zdaj še veselje, da je na planini. Od hribov se ne more ločiti. »Prmejduš, saj bi se v Ljubljani še izgubil, tako je vse predelano.« Resno gleda. »Živeti na planini ni bila odločitev, to je bilo delo. Gor sem prišel leta 1942, v planšariji sem kot mulec poleti pasel krave.« Deset let je bil njegov pastirski staž. Potem je šel služit vojaščino.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79778