Janez Pikon: Trdoživo pobočje z bistrim studencem na obširnem predelu, ki severno med Selom in južno pod Rižcami s prostranimi travniki zaključuje naravno pregrado, ki se blago dviga vzhodno nad Bistrico, ter ustvarja razgledno teraso nad dolino. 
Ustno izročilo bučnega potoka Butanca se je do današnjih dni ohranilo, saj je večkrat le to potrdilo, kako močno je ob hudih nalivih domačinom z divjim hudournikom odgovorilo. Trdoživo pobočje z bistrim studencem na obširnem predelu, ki severno med Selom in južno pod Rižcami s prostranimi travniki zaključuje naravno pregrado, ki se blago dviga vzhodno nad Bistrico, ter ustvarja razgledno teraso nad dolino. Sveže cvetje z lično kapelico na zahodnem in razglednem robu te vasi, tudi naključnemu popotniku prijetno misel vtisne v spomin in tiho sporočijo, da dobri ljudje v vasi tej živijo.
Mnoge stezice in kolovozi v vse smeri vodijo po omenjenih pobočjih in jih povezujejo kot ovoj, je trdna vez številnih generacij domačinov, ki zaznamujejo kraj in vez med seboj.
Poraščeno Selo z manjšimi rovti so kot velika zelena očesa, ki nemo zro v dolino, kot ga razgledni Na Lhₔ, Snožet in Požar, na območju tem, poraščenosti lastniki ne dovolijo nikdar.
Sveže cvetje z lično kapelico na zahodnem in razglednem robu te vasi, tudi naključnemu popotniku prijetno misel vtisne v spomin in tiho sporočijo, da dobri ljudje v vasi tej živijo.
Janez Pikon