Aleš Senožetnik: Planinsko društvo Kamnik spada med starejše pri nas. Letos praznujejo 130 let delovanja
Člani kamniškega planinskega društva so na Dnevu kamniških planin znova predstavili svoje delovanje, z različnimi prikazi in delavnicami pa so z obiskovalci delili tudi marsikateri nasvet za varno gibanje v visokogorju.
Kamniška Bistrica – Pri Jurju v Kamniški Bistrici je minulo nedeljo znova potekal Dan kamniških planin. Kot je dejal predsednik Planinskega društva Kamnik Marko Petek, je prireditev praznik vseh planincev oziroma vseh, ki se gibljejo v gorah na Kamniškem, pa tudi drugod. Tokrat so imeli ljubitelji gora precej priložnosti za praznovanje. Kamniško planinsko društvo namreč praznuje 130 let delovanja, obletnico pa z različnimi dogodki zaznamujejo skozi vse leto. »Vse naše tradicionalne prireditve želimo na ta račun nekoliko popestriti. V teh dneh smo pripravili pogovor z Markom Prezljem in njegovimi soplezalci, v soboto smo se udeležili Pohoda ob reki, ki povezuje v organizaciji Modrih novic, danes smo tukaj, 13. oktobra pa nas v Domu kulture Kamnik čaka še slavnostna akademija ob obletnici,« je še povedal Marko Petek. Prav v tem času poteka tudi snemanje dokumentarnega filma ob jubileju, ki ga bodo prikazali na oktobrskem praznovanju.
Tudi tokrat so imeli obiskovalci na voljo številne aktivnosti. Organizirali so planinske pohode in turnokolesarske izlete ter plezanje na balvanih, predvsem mlajši so se preizkusili na plezalni steni in žičnici za otroke, kamniška gorska reševalna služba pa je pripravila prikazno vajo. Prav tako so se lahko obiskovalci spoznali z aktivnostmi alpinističnega in mladinskega odseka ter delom markacistov.
Drugi razlog za tokratno praznovanje pa je bila nedavna razglasitev naj planinske poti. Tokrat je bila izbrana pot na Brano in Planjavo mimo Kamniškega sedla, ki jo bodo s pomočjo sredstev Zavarovalnice Triglav obnovili. Ob tem je o delu markacistov spregovoril tudi načelnik kamniškega odseka za planinske poti Zdravko Bodlaj, ki pravi, da bo največ dela na poti proti Brani, sicer pa se na vsaki izmed planinskih poti najde kakšen del, ki bi ga bilo treba bolje urediti.
Poleg vremenskih razmer poti uničujejo tudi pohodniki s svojo lastno težo. »Zgolj zaradi teže pohodnikov se lahko pot v nekaj letih 'spusti' tudi za pol metra ali več,« pravi Bodlaj, ki zato planincem priporoča, naj vedno hodijo po notranjem robu poti, čeprav je morda na zunanjem robu podlaga udobnejša za korak.
Ena od težav je tudi pomanjkanje markacistov, s čimer se srečujejo v planinskih društvih. Za skoraj sto kilometrov zavarovanih, večinoma visokogorskih poti na območju kamniškega društva skrbi 15 markacistov, aktivnejših je približno polovica. »Nekaj je sicer mlajših, nato pa v srednjih letih zanimanje nekoliko ponikne, saj je v ospredju po navadi družina in služba, znova pa naraste pri mlajših upokojencih. A prav veliko zanimanja za delo markacista ni, ne nazadnje gre za težaško delo, ki velikokrat poteka prav ob koncih tedna,« pravi Bodlaj.