Urban Golob: Ko včasih za trenutek zmanjka idej za nov prispevek, se na srečo oglasi kakšen bralec in me s kakšnim vprašanjem, pripombo ali svojim opažanjem usmeri naprej. Nish me je zadnjič tako vprašala, ali alpinisti verjamemo v bogove na himalajskih vrhovih.
Zaradi svoje mogočnosti, nedostopnosti in višine – torej bližine z nebesi, so tako rekoč vsa ljudstva, ki so živela v bližini gorstev, imela goro za simbol božanskega, najsi je na njej živelo eno ali več božanstev, lahko pa je bila posamezna gora pomembna tudi v mitologiji. Marsikje je tako še danes, kjer novodobni turizem niti Alpinizem ne moreta spodnesti tradicionalnega verovanja v goro kot prebivališča bogov (Nepal, Tibet, Indija).
Sam ne vem natančno, katere vse himalajske gore so svete in na katerih vrhovih prebivajo boginje in bogovi. Najbolj znana izmed takšnih gora je verjetno Kailaš v Tibetu, ki ni samo sveta gora za Budiste temveč tudi za Hindujce, saj naj bi na njej prebival bog Šiva. Za Hindujce je sveta gora tudi Meru, med najbolj znanimi v Nepalu pa je gotovo Everest.
Domačini mu pravijo Sagarmata oziroma Boginja mati zemlje, bo žanstvo pa naj bi prebivalo tudi na vrhu Kančendzenge, treje najvišje gore sveta. Morda imajo bogovi svoja domovanja še na katerih drugih himalajskih gorah, pa tega ne vem, prav tako kot jih imajo v vervoanju lokalnih staroselcev tudi na številnih drugih vrhovih gora povsod po svetu.
Kako se do božanstev na gorah obnašamo tuji gorniki? Verjetno zelo različno. Ko je vsako spomladansko sezono nekaj dni velik naval na vrh Everesta, ki ga zavzame tudi do nekaj desetin gornikov dnevno, verjetno ne ostane prav veliko prostora za božanstvo.
Nadaljevanje/celotna objava na Fotografski in plezalni grifi >>>