Revija Slovenska vojska, uvodnik - Hana Souček Morača: Zakaj mornar na vsakodnevni poti, na kateri pozna vsak val in vsako čer, doživi brodolom? Zakaj se gorniku, ki pozna vsako skalo in je varno predvidljiv v nepredvidljivem vremenu, na že neštetokrat prehojeni poti zgodi nesreča?
Prepogosto nas dosežejo novice o smrtnih žrtvah, ki jih je zahtevala narava, in tako se je tudi lanski pregled nesreč v naših gorah, podobno kot leto prej, ustavil blizu številke 400.
Nedavno smo zasledili vest o planinki, ki jo je zasul plaz. Pri tej nesreči ni šlo za neizkušenega pohodnika, temveč za fizično dobro pripravljeno posameznico, ultramaratonko in ljubiteljico hribov, ki ji gorski svet ni bil tuj. Ali ljudje pogosto precenimo svoje sposobnosti in postanemo preveč sproščeni? Kdo so , ki se bojujejo z naravo in ji jemljejo morebitne žrtve?
V Sloveniji 17 gorskih reševalnih služb pokriva vso državo, ki jo odlikuje dobro razvit sistem prostovoljstva, kar je razvidno tudi iz delovanja približno 700 gorskih reševalcev, pri čem delovanje gorskih reševalnih služb sofinancira Uprava RS za zaščito in reševanje. Kot je ob 100-letnici organiziranega delovanja te javne službe za zaščito, reševanje in pomoč poudaril minister Aleš Hojs, je gorsko reševanje danes pomemben del v sistemu zaščite in reševanja.
Že več let gorski reševalci pohodnike rešujejo tudi s pomočjo državnih zrakoplovov, saj se Slovenska vojska v reševanje v gorah in na drugih zahtevnih terenih vključuje skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Ena izmed glavnih nalog 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske je sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, poleg tega tudi oskrbuje planinske domove, skrbi za prevoz planincev, opazuje ter javlja morebitne požare in pomaga pri gašenju.
Tisti, ki se posvečajo planinarjenju in ne adrenalinskim športom, lahko zmanjšanju iskalnih akcij ter razbremenitvi dela gorskih reševalcev prispevajo že z osnovnim, toda učinkovitim ukrepom. Zagotovijo naj si primerno opremo, saj so med najpogostejšimi vzroki nesreč tudi v poletni sezoni predvsem zdrsi. Pomembna sta tudi načrt izleta in ocena razmer.
Takim kot jaz, slabo veščim stopanja na zdrsne skale, priporočam seznam z opomnikom, prilagojenim terenu, o primerni obutvi, obleki, ki naj bo iz toplih materialov in lažja, o nahrbtniku, pohodniških palicah, zemljevidu, baterijski svetilki, mobilnem telefonu in primerni hrani.
Vse to, in sicer ne oprema in ne seznami, ne pomaga pri ključnem. Zaznavanju tanke meje med vrhunsko usposobljenostjo in precenjevanjem svojih zmogljivosti.
Hana Souček Morača