Matjaž Čuk: 1. septembra 2012, (4.) etapa Martadi (1580 m) - Dhamkane (2260 m)
Čisto vseeno bi bilo, če bi šli v dežju ...
Zjutraj močno dežuje.
V takem ne gremo na pot. Današnji odhod preložimo na čas po kosilu.
Pri zajtrku vprašam vodiča, ali sta dobro spala.
Dobro, odgovori.
Nista imela nič komarjev? sem začuden.
Ne! je njegov odgovor.
Ja, pametna in izkušena domačina sta izbrala sobo iz katere se je širil neprijeten vonj in mi jo je sprva ponujal gostitelj. In – sta dobro spala.
Jaz pa sem imel svež zrak in pa - dolgo noč brez spanca ...
V krčmi je veliko ljudi. Vodič sprašuje za nadaljno pot. Vem, da je Kolti zelo daleč, vmes je visoki prelaz - in upam, da tudi kakšna vasica pod njim, ki bi nam olajšala današnjo dolgo pot. Vodič mi potrdi moje razmišljanje.
Super. Ne maram celodnevne hoje. Kot nalašč za ta kisel, deževen dan.
Dopoldne le še občasno dežuje.
Po zgodnjem kosilu smo ob enajstih pripravljeni za odhod. Vzpeli se bomo do zadnje vasice pod prelazom Porakhe Lagna (2710 m).
Deževati je prenehalo, a dež ni prav nič ohladil ozračja. Vroče je, vlažno in zelo soparno. Spustimo se do bližnje reke in že po nekaj minutah vzpona smo premočeni od potu, tako, da bi bilo prav vseeno, če bi začeli zjutraj v dežju. Izza oblakov posije še sonce, ki nam še bolj zagreni že tako vročo pot. A vasica se bliža. Sonce za nekaj minut prekrijejo oblaki in tudi malo vetra je, ki blaži vročino in hladi močno prepotene obraze. Po petih urah hoda smo na cilju.
Vas Dhamkane je mala in skromna. A uspe nam najti prijeten nepalski dom, ki nam ponudi zavetje, dobro hrano in skromno, a čisto sobo. Čudovit večer preživimo v krogu preproste nepalske družine. Enega tistih, zaradi katerih mi je Nepal tako ljub in drag.
Spim celo noč. Najboljše letos v Nepalu. Ne slišim niti dežja, o katerem mi je zjutraj pravil vodič.
Hoja 5 ur. Vreme zjutraj in dopoldne dež, popoldne delno jasno, ponoči dež. Temperatura zunaj 19,8 °C, v sobi 20,9 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Dhamkane (2260 m).
Matjaž Čuk