MOP: Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o Triglavskem narodnem parku in ga predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem zakonodajnem postopku.
Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Glede na svojo dolgo zgodovino sodi med najstarejše narodne parke v Evropi. Zavarovan je z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (ZTNP) iz leta 1981, ki je neusklajen s sedaj veljavnim pravnim redom v Sloveniji in ga je treba zaradi tega posodobiti.
Območje Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju: narodni park) obsega najvišje, najlepše in najbolje ohranjene predele visokogorja v Sloveniji z značilnimi in ohranjenimi travišči, skalnimi stenami in melišči. Tu se nahajajo občutljiva in ogrožena visokogorska jezera ledeniškega nastanka, večji kompleksi gorskih gozdov, predvsem alpskih, bukovih in smrekovih z visokimi barji, obsežni in raznovrstni dobro ohranjeni ekosistemi, z izjemno bogatim rastlinskim in živalskim svetom z redkimi ter značilnimi prosto živečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Zaradi večstoletne prisotnosti človeka in njegovega vsakodnevnega delovanja je na tem območju visoka stopnja kakovosti krajine in ohranjenosti kulturne dediščine. Območje narodnega parka je v celoti pokrito z območji Natura 2000, v njem se nahaja preko 300 naravnih vrednot državnega pomena, veliko enot kulturne dediščine in nekaj kulturnih spomenikov državnega pomena.
Ker je bil narodni park že ustanovljen z ZTNP leta 1981, je predlagani zakon po svoji vsebini sprememba akta o ustanovitvi zavarovanega območja – narodnega parka.
Predlog zakona upošteva oziroma izhaja iz vseh načel, ki sta jih na področju varstva okolja in ohranjanja narave uveljavila Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave. V okviru načel, katerim sledi predlog zakona, se zagotavlja tudi postopno doseganje primarnega in drugih ciljev narodnega parka, določenih z opredelitvijo kategorije II: Narodni park, v okviru Smernic za uporabo kategorij IUCN za zavarovana območja, ki jih je sprejela Mednarodna zveza za ohranitev narave – IUCN. Poleg tega temelji predlog zakona še na načelih: celovitosti narodnega parka, celovitosti upravljanja narodnega parka, sodelovanja pri upravljanju narodnega parka, doseganja sinergijskih učinkov pri financiranju narodnega parka in vključevanja javnosti v upravljanje narodnega parka.
Predlog zakona je pripravljen ob upoštevanju rešitev krovnega zakona za področje ohranjanja narave ZON. Za narodni park veljajo vse sistemske rešitve, ki jih za zavarovana območja določa ZON. Zaradi tega predlog zakona primeroma ne vsebuje določb o: obveznosti izdaje odločbe o statusu nepremičnine v zavarovanem območju in obveznem vpisu v zemljiško knjigo, označevanju zavarovanih območij, obveznosti pridobitve soglasja upravne enote pri prometu z nepremičninami, ki je povezana s predkupno pravico države do nakupa nepremičnin, odškodninsko obveznostjo države zaradi omejitev lastninske pravice in obveznostjo države do odkupa nepremičnine zaradi omejitev lastninske pravice. V nekaterih primerih je bilo ocenjeno, da je za narodni park primernejša drugačna rešitev od sistemske, kar je v predlogu gradiva posebej navedeno in utemeljeno.
Predlagani zakon vsebuje tudi realizacijo varstva območij Natura 2000 in potencialnih območij Natura 2000 v Sloveniji, ki so določena na podlagi predpisov, izdanih na podlagi ZON. S predlaganim zakonom se poleg varstva narave ureja tudi ohranjanje kakovosti krajine in varstvo kulturne dediščine.
V predlogu zakona je dan velik poudarek omogočanju razvojnih možnosti prebivalstva, pri čemer je predlagatelj uporabil na primeru drugih parkov že preverjene rešitve in opredelil vsebino trajnostnega razvoja v narodnem parku z določitvijo razvojnih usmeritev, ki so skladne s cilji narodnega parka. Izvajanje razvojnih nalog, ki so neposredno povezane z upravljanjem narodnega parka je naloženo upravljavcu narodnega parka, pri drugih razvojnih usmeritvah pa upravljavec narodnega parka sodeluje z razvojnimi agencijami. Obveznosti, ki jih prinaša predlog zakona, morajo upoštevati vsi, ki sodelujejo v postopkih, ki jih kot pomembne za trajnostni razvoj v narodnem parku določa predlog zakona.
Narodni park je zavarovan kot celota in je primerljiv z mednarodno kategorizacijo za narodni park, kategorija IUCN II: Narodni park, pri čemer so tudi cilji primerljivi, in sicer gre za postopno doseganje ciljev te IUCN kategorije. Temeljno izhodišče pri doseganju kategorije IUCN II: Narodni park je v uzakonitvi dejanskega stanja v naravi ter preprečitvi poslabšanja stanja, ob tem, da so s predpisanimi ukrepi in mehanizmi, skladno s programom, določenim v načrtu upravljanja, dane možnosti in vzvodi za postopno celovito doseganje ciljev te IUCN kategorije. Zaradi tega se predvideva postopen način doseganja teh ciljev ob upoštevanju trajnostnega razvoja v narodnem parku.
Način določanja varstvenih režimov je urejen tako, da se najprej določa splošni varstveni režim, ki velja za celoten narodni park in v celoti le za tretje varstveno območje. Za prvo varstveno območje so določeni varstveni režimi tako, da veljajo poleg režimov za celoten narodni park v prvem varstvenem območju še posebni režimi. Režimi v drugem varstvenem območju so določeni z izjemami od režimov, ki veljajo v prvem varstvenem režimu. Izjeme od varstvenih režimov se nadalje določajo še območno, in sicer za Bohinjsko jezero z okolico, regionalni cesti čez Vršič in na Mangartsko sedlo ter za območja občinskih cest in cestnega sveta. Izjeme so določene tudi za izvajanje konkretnih nalog izvajalcev v predlogu zakona navedenih javnih služb in za naloge, določene z načrtom upravljanja. Tudi posamezni varstveni režimi vsebujejo nekatere izjeme, ki dopuščajo izjeme od sicer prepovedanih ravnanj, pri čemer so primeri raznovrstni.
Predlagatelj je uporabil tudi druge možnosti urejanja področij z instrumentom obveznih pravil ravnanja, kamor so uvrščena pravila ravnanja, ki obvezujejo načrtovalce prostora in rabe naravnih dobrin, in določajo izhodišča za načrtovanja v narodnem parku, poleg tega pa se na novo ureja posebna, večja vloga upravljavca pri dovoljevanju posegov v naravo v narodnem parku. V vseh primerih je treba pridobiti vsaj mnenje upravljavca, v nekaterih posebej pomembnih primerih pa predlog zakona uvaja tudi posebno soglasje upravljavca narodnega parka.
Predlog zakona v celoti sledi sistemski ureditvi, ki določa, da je načrt upravljanja narodnega parka podlaga za načrtovanje prostora in rabo naravnih dobrin. V načrtu upravljanja se podrobneje prikažejo in konkretizirajo varstveni režimi in varstvene ter razvojne usmeritve, vendar le-te le na generalnem nivoju.
Upravljanje narodnega parka izvaja javni zavod. Javni zavod izvaja poleg nalog javne službe ohranjanja narave na področju upravljanja narodnega parka, ki jih opredeljuje ZON, tudi nekatere naloge javne službe varstva kulturne dediščine, naloge upravljanja z loviščem s posebnim pomenom in naloge upravljanja z nepremičninami v lasti države, ter druge naloge upravljavca, vezane na vzgojno – izobraževalno ter raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje. Upravljavec opravlja tudi naloge varstva krajine in nekatere naloge, povezane z načrtovanjem oziroma izvajanjem razvojnih usmeritev. Upravljavcu so primeroma dana tudi javna pooblastila za izvajanje nadzora in izvajanja predkupne pravice v narodnem parku.
Najvišji organ upravljanja je svet zavoda. V svetu zavoda imajo svoje predstavnike ustanovitelj, parkovne lokalne skupnosti, delavci zavoda in zainteresirana javnost. Poseben vpliv ustanovitelja na bistvene odločitve upravljanja narodnega parka se zagotavlja z obveznim soglasjem članov sveta zavoda - predstavnikov ustanovitelja.
V predlog zakona je vgrajena tudi rešitev, ki zagotavlja sodelovanje lokalnih prebivalcev pri upravljanju parka, in sicer je to obvezna ustanovitev posebnega posvetovalnega telesa člana sveta zavoda, ki je naložena parkovnim lokalnim skupnostim oziroma ožjim delom občine, če so le-ti ustanovljeni.
Novost predstavlja tudi predlagana rešitev vključevanja najširše zainteresirane javnosti v upravljanje narodnega parka na forumu Triglavskega narodnega parka.