Ej, ljudje smo na nek način programirani! Prve take programe so verjetno napisali v besedah.
Četrtkova zgodba
Računalnik
Nekaj kratkih vtisov s poti
Tri bo. Zakleniti moram računalnik in iti.
Minute. Koliko jih dodatno izgubim, če vse na novo spakiram v lažji nahrbtnik.
Kolona. Nisem pričakoval, da bomo toliko stali na cesti.
Načrt. Brez njega sem se odpeljal zgolj po občutku.
Odločitev. Nimam je še, imam pa zato določen namen.
Parkirišče. Gospod nezainteresirano pohajkuje okoli avtomobilov.
Jasa. Na njej se je lovil sin, zato ga še čaka.
Jesen. V letne čevlje porinem noge obute v zimske nogavice.
Fant. V pričakovanju konca prihaja navzdol.
Uspeh. Bi bil večji, če danes pridem tudi na vrh?
Skupina. Vprašam jih, če so bili vsi na vrhu.
Presenečen. Ko se slišim odgovoriti »Ne, ne grem na vrh.«
Svizci. Njihove opozorilne žvižge sem slišal, a ljudi nič več srečal.
Paličica. Mimogrede jo poberem in si jo zataknem za pas.
Kabel. S čim naj se priklopim na računalnik narave? Z žico že ne.
Hrup. Ločen sem od vsak dan močnejšega informacijskega hrupa.
PLC ključ. Tale PaLiCa za pasom ima podobne lastnosti kot USB ključ za PC.
Rekord. »Če prideš do koče, boš dosegel nov osebni rekord.«
Nesmisel. »Ta bo namreč v številu vseh tvojih obiskov koče.«
Pravilo. Verjetno so vsi osebni rekordi tako nesmiselni!
Prva ura. Nekaj minut pod polovico poti sem, da bo šlo tako še naslednjo uro.
Bajta. Končujejo z delom in upam, da jo plaz ne bo več premikal.
Pijača. »Bolje da piješ preden začne deževati.«
Kaj? Od kje se je vzela misel? Je prišla po PLC ključu?
Pršenje. Takoj nočem piti, vendar se moram ustaviti zaradi drugih stvari.
Negotovost. Kaj, če se bo močneje poslabšalo vreme? »Nič preveč bat.«
Želja. Pridem pred sedmo do koče? »Naj te to vprašanje sedaj ne vznemirja.«
Vidljivost. Kar največ vidim, če gledam naravnost v tla.
Spoznanja. Ko sem priklopljen na računalnik pod nogami, pridem lažje do njih.
Križišče. Juhuhu, tabla! Samo pol ure je še do koče, torej utegnem.
Klic. Pokličem daleč, najbližje po srcu.
Čaj. V koči mi ga prinesejo mlačnega, pa bi moral biti vroč!
Meteorologi. Pozimi prija, ko postrežejo s toplo besedo in vročim čajem.
Milan. Z Jankom dežurata te dni. Na vratih imata svežo vremensko napoved.
Oskrbnik. Poleg ima prave informatorje, a mu je televizijska napoved važnejša.
Gostje. Največ je slišati angleških besed.
Odhod. Dobro se oblečem in kar najmanj opazno zapustim kočo.
Kalvarija. V njeni višini se med oblaki naredi prozorna plast zraka.
Kamen. Spet čutim, da je v njegovi okolici nekaj zanimivega za fotografirati.
Prihodnjič. Danes še ne znam dojeti, kaj me tu privlačuje.
Lučka. Ko je korak prepočasen, sem jo prisiljen prižgati.
Jasa. Ponoči čisto vsakič iščem izhod z nje.
Pot. Omogoča priklop na računalnik Zemlje, cilj je končanje programa.
Obleka. Z izgubo višine na sebi tanjšam njeno debelino.
Informacija. Ponovno pomislim, da v določenih primerih lahko tudi ubija.
Ogenjček. Ob njem se poleg spalnih vreč grejeta dva preutrujena.
Čeha. Napovedan je dež in priporočim jima, da ju odpeljem do Mojstrane.
Kitarist. Študent geologije je igral na vrhu Triglava.
Matematičarka. Slovenski ljubitelji šal o blondinkah bi bili presenečeni.
Radovna. Vesela sta, ker se bosta lahko z menoj peljala do Ljubljane.
Petnajstega. Nov koledarski dan začenja, ugasni PC, pojdi v posteljo in ustavi svoj glavni program!