Delo - Blaž Močnik: Pohodništvo v Posočju Velike rezerve pri tej vrsti turizma – To aktivnost imamo za samoumevno
Kobarid – Čeprav pohodništvo predstavlja nezanemarljiv del posoškega turizma, ta aktivnost še vedno ni dovolj izkoriščena, ugotavljajo turistični delavci. Ti bi radi ponudnike spodbudili, da bi se specializirali tudi za pohodnike.
Med posoškimi aktivnostmi izstopajo vodni športi in padalstvo, vendar je zgornjesoška dolina, prepletena s potmi različnih zahtevnosti in vsebin, najbrž tudi popolna pohodniška destinacija. Poleg Slovenske planinske poti se na tem območju med drugim vijejo še evropska pešpot E7, mednarodni Via Alpina in Rdeča pot, vse bolj uveljavljena Pot miru, kmalu pa bo zaživela še pot Alpe Jadran, ki bo od Velikega Kleka do Trsta v največji meri prečkala Zgornje Posočje.
Raziskava Lokalne turistične organizacije (LTO) Sotočje je pred leti pokazala, da je pohodništvo pomemben del tamkajšnjega turističnega izkupička prenočitev, saj je s 14 odstotki obiskovalcev, ki se odločijo za aktivnosti v naravi, prepričljivo na prvem mestu. »Do pohodništva se obnašamo mačehovsko, ker nam je tako samoumevno. Premalo smo pozorni na priložnosti, ki jih dejavnost ponuja. Pohodništvo je namreč prvi športni motiv, zaradi katerega turisti prihajajo k nam,« je povedal direktor LTO Janko Humar in dodal: »To je dejavnost, ki zahteva več dobre volje kakor finančnih naložb.«
V LTO bodo v ta namen letos uredili enoten označevalni sistem pohodniških poti in jih tudi aktivneje tržili. V LTO Bovec, kjer turisti ustvarijo več prenočitev od sosedov predvsem na račun športov na in ob Soči, podobnih raziskav nimajo, vendar poudarjajo, da so pohodniki zagotovo ciljna skupina destinacije. »Pohodništvo je zelo aktualno in se povečuje. Povpraševanja po tej aktivnosti je veliko, možnosti izbire na tem območju pa so skoraj neomejene,« je povedal David Štulc iz bovške turistične organizacije.
Na celotnem območju zgornjesoškega turističnega vrveža pohodniki vendarle niso na prvem mestu. »Pohodništvo za zdaj še zaostaja za nekaterimi drugimi aktivnostmi. Možnosti za nadaljnji razvoj je še veliko,« je pojasnil direktor GIZ pohodništvo in kolesarjenje Marko Lenarčič. Medtem ko imajo avstrijske alpske turistične nastanitve med 80 in 90 odstotkov pohodniških gostov, jih slovenski ponudniki v okolici Triglava v poletnih mesecih dosežejo največ 60 odstotkov. V Posočju je po ocenah GIZ še slabše, saj pravi pohodniki predstavljajo samo desetino vseh gostov. »Obiskovalcev, ki pridejo samo zaradi hoje, ni veliko. Vedno prihajajo v kombinaciji z vodnimi športi in drugimi aktivnostmi. Posamezne ponudnike turističnih nastanitev bi zato radi spodbudili, da bi se specializirali tudi za pohodnike. V Posočju bi jih moralo biti vsaj polovica vseh gostov,« je prepričan Lenarčič.
Blaž Močnik