Eko magazin: Ratitovec je najvišja, slemenasto razpotegnjena gora Škofjeloškega hribovja, nekateri jo prištevajo tudi k Julijskim Alpam.
Kakorkoli že, z nekaj travnatih vrhov, med katerimi je najvišji Altemaver (1678m), sledijo pa jim Gladki vrh (1667m), Kremant (1658m) in Kosmati vrh (1643m), se nam odpira en najlepših razgledov na Julijske Alpe, Jelovico, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe ter Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, pa seveda Selško dolino in Ljubljansko kotlino. Kot celota Ratitovec deluje kot rahlo valovit hrbet. Tik pod Gladkim vrhom se nahaja Krekova koča, ki je konec tedna odprta tudi pozimi. Ležeč na samem robu Selške doline je Ratitovec pravo nasprotje večine slovenskih hribov, saj je njegova južna stran precej bolj strma od severne, kjer ga že malo pod vrhom obdajajo jelovški gozdovi. V geološkem smislu je gora apnenčasta skalna gmota, kjer uspeva veliko različnih gorskih rastlin, kot so murka, planika, kranjska lilija in mnoge druge.
Ratitovec je priljubljen tudi zato, ker je primeren za mnoge aktivnosti v naravi, tudi turno smučanje, za kar je te dni pravi čas. Južna stran Ratitovca je zelo strma, na nekaterih delih celo prepadna in ni primerna za smučanje. Zaradi večje strmine je ta stran tudi nevarna zaradi možnosti proženja snežnih plazov. Povsem drugačno podobo pa kaže severna stran in pa grebenska pot proti Soriški planini. Za vse tiste, ki nekoliko manj poznajo vrh in okolico, so opisane tri možne smeri (povzeto po www.pd-zelezniki.com).
Trasa 1: Skozi Razor na Prtovč
Trasa vodi od koče pod Gladkim vrhom in markirano potjo skozi Razor. Na ostrem prelomu pod vrhom se spusti po strmem pobočju pod pečino, imenovana Divji rob. Pri tem je potrebno nekaj previdnosti, ker je v začetku pobočje zelo strmo. Če je nevarnost opasti ali plazu, se je bolje priključiti na to pobočje nekoliko nižje. Potem drćite mimo smerne table v Razoru in naprej po pobočju pod Kosmatim vrhom. Smer je seveda odvisna od količine snega. Ko pripeljete do gozda, sledite nekaj časa markirani poti. Na delu, kjer vodi pot skoraj vodoravno zavijete levo in čez približno sto metrov pripeljete do gozdne poti. Sledite poti in ko dosežete gozdno cesto, zavijete ostro desno. Po tej cesti, ki pozimi ni plužena, pripeljete do vasi Prtovč.
Trasa 2: Grebenska pot proti Soriški planini
Pot ves čas sledi markirani poti. Pri tem je potrebno povedati, da je trasa nekoliko valovita in se na nekaterih mestih celo vzpenja. Pot torej prvenstveno ni namenjena spustu, ampak predvsem hoji.
Trasa 3: Čez planino Klom
Od koče zavijete po severnem pobočju Gladkega vrha mimo rudnika železove rude in naprej v smeri peš poti do sedla Vratca. Tu prečkate dolino Pečana proti severu in se nekoliko dvignete do sedla proti Kosmatemu vrhu. Od sedla nadaljujete pot v isti smeri in več ali manj sledite planinski poti. Ko pripeljete do gozdne ceste, obrnete desno in se peljete ves čas po cesti, ki se enakomerno spušča. Pri vikendu na desni strani ceste se odločite za nadaljevanje poti. Če se peljete naprej po cesti, pridete na Prtovč. To je namreč cesta, ki je opisana že pri trasi 1. Če pa je dovolj snega in vas to veseli, lahko pri zgoraj omenjenem vikendu zavijete desno iz ceste. Po senožetih in travnikih se peljete skozi vas Podlonk do najnižje ležeče hiše, ki jo vidite (pri Tolarju). Peljete se mimo hiše - malenkost vzpona - in po travniku pod hišo pripeljete na kolovozno pot, ki vodi v dolino.
B.Z.