Rok in Klemen Markuš: Zadnje vikende in proste dni je budilka kar pogosto zvonila okoli tretje ure zjutraj. Ruševca sva videla vsakič, ko sva se ga namenila fotografirat, a vedno nama je pred "nosom" ušel, ker naju je opazil.
Sedaj pa sva k stvari pristopila na drugačen način - s kamuflažnim šotorom. In kot vidite, se je očitno obrestovalo.
S sabo sva vzela očeta, kateremu je bilo seveda težko vstati pred tretjo zjutraj, a sva ga le prepričala, da se ga splača pogledat. Na lokaciji smo malo čez peto postavili šotor in čakali na prvo oglašanje. V jutranji zarji smo čakali (pri okoli 3 stopinjah Celzija ) kakšnih 20 minut, ko smo zaslišali prvo petje. Pogoji za fotografiranje so bili seveda še popolnoma misija nemogoče, a počasi se je le začelo daniti, tako da so posnetki nastajali pri vrednosti ISO 3200, zato tudi malo več šuma na fotografijah.
Ravsala sta se dva ruševca, a večina boja je potekala za robom hribčka, tako da nismo imeli kaj narediti kot le upati, da se preselita malce bližje. A žal se nista ...
Po uri opazovanja so se pojavili prvi sončni žarki, s tem tudi boljši pogoji za fotkanje, a kot bi mignil, sta kar naenkrat odletela v ruševje in tam nadaljevala boj.
Vsekakor pa smo odšli domov veseli, da smo ga končno šklocnili in vsekakor se še vrneva nazaj (vsaj midva).
Rok in Klemen Markuš