Za našo tokratno turo se bomo odpravili na soški konec. Povzpeli se bomo na Kobariški ali Breginjski stol, ki mu domačini rečejo kar Stol. Greben, katerega glavni vrh je, je čudovit razglednik, zato bomo pot nadaljevali do Malega in Velikega Musca in se naužili kaninskih lepot, ki nas bodo spremljale na poti.
Ker prihajamo z Gorenjskega, je najbližje, da se zapeljemo prek prelaza Predel do Bovca. Nadaljujemo naprej proti Kobaridu in v vasi Žaga zavijemo na ožjo cesto, ki se vzpenja proti nekdanjemu mejnemu prehodu Učja. Tik pred prehodom se levo odcepi v spodnjem delu še asfaltirana cesta, ki po približno kilometru postane makadamska. Cesta je na nekaj mestih močno načeta in vprašanje časa je, kdaj bo kakšen njen del ob močnejšem deževju zdrsel v dolino. Cesta nas lahko pripelje vse tja do Planine Božice. Ker se na planini poleti pase živina, predlagam, da avto raje pustimo pri lovski koči, do katere je približno šest kilometrov ceste. Od lovske koče do planine bomo potrebovali približno dvajset minut. Na planini nas markacija usmeri desno po grebenu. Pot v spodnjem delu poteka nekaj časa po južni strani grebena, nato po severni strani. Ko gremo mimo lovske opazovalnice, se strmo vzpnemo na greben in daleč pred seboj zagledamo anteno, ki skruni vrh Kobariškega stola. S planine do vrha bomo potrebovali dobro uro hoda.
Z vrha Kobariškega stola se v smeri markacij spustimo po grebenu. Kmalu smo na razpotju; naša pot gre desno proti bivaku in Muscu, leva pot gre proti Breginju. Vzpenjamo se po visokih travah, med skalami in koreninami. Rušje je kar gosto, a je pot prijetno speljana. Nevarno je le po dežju, ker hitro lahko pride do zdrsa. Za rušjem sledi gozd, sicer pa skoraj celotno prečenje poteka po odprtem grebenu. Mestoma je ozko in izpostavljeno. Značilnost celotnega grebena je, da je njegova južna stran travnata in strma, severna pa poraščena. Do Malega Musca bomo prehodili še dva manj pomembna vrhova, Puntarčič in Ribežni. Tik pod vrhom Malega Musca se pot strmo vzpne. Na vrhu nas čakata vpisna knjiga in žig. Če želimo nadaljevati do Velikega Musca, se spustimo na sedlo, ki ga krasi ličen bivak za varno zavetje, če se odločimo za prečenje celotnega grebena. V njem je prostora za šest ljudi. Od bivaka do vrha je še nekaj minut hoje. S Stola do Velikega Musca bomo potrebovali približno dve uri.
Vrnemo se nazaj do Kobariškega stola od tam pa po poti pristopa do avtomobila. Če bomo imeli srečo in bodo termični tokovi dopuščali, bomo imeli možnost videti ogromno jadralnih padalcev, saj je omenjeni greben tudi eno od vzletišč.
Že zjutraj, ko se bomo s Planine Božice vzpenjali na Kobariški stol, nam bodo pogledi uhajali na kaninsko pogorje, ki je na naši desni strani. V daljavi se nam bodo pokazali mogočni vršaci Julijskih Alp: Bavški Grintavec, Mangart, Jalovec itd. Vzporedno s Kobariškim stolom, le na drugi strani Soče, poteka greben Polovnika, greben, po katerem je potekala fronta linija v prvi svetovni vojni.
Na koncu še manjše opozorilo: opisana tura je najlepša spomladi in jeseni, saj je poleti enostavno preveč vroče, ker nam bo sonce ves čas sijalo v hrbet; peklensko vroče, a rajsko razgledno. Pozorni pa bodimo tudi na kače. Ko sem hodila, sem v eni uri videla tri; ja, bile so ta strupene. Na Kobariški stol gremo torej jeseni, ko bo ozračje čisto, brez mrča, in razgled prekrasen.
Nadmorska višina: 1673 m
Višinska razlika:
Trajanje: 5 – 6 ur
Zahtevnost: 3 zvezdice
Jelena Justin