Tina Horvat: ... srečal fanta iz Luč
Načelnik GRS Rateče Marko Kopavnik že četrt stoletja predan reševanju. Česa tako strašnega kot v Lučah ob letošnji povodnji še ni videl.
»Že 25 let sem gorski reševalec, a še nikoli nisem videl takšnega opustošenja. Ne vem, če je sploh lahko huje, kot je. Ko vse to spremljaš po televiziji in drugih medijih, je že grozljivo, vendar si vseeno nekje drugje, nekako stran. Ko prideš tja, pa je res strašno. Ne morem reči, da smo gorski reševalci navajeni na težke situacije, ker na poškodbe in smrti se ne navadiš. A tisti pogled, ko smo se bližali Lučam, to je bilo res za zjokat'. Najprej smo gledali pod sabo območja, od koder je že odtekla voda in je bilo videti grozljivo. Potem smo prišli nad Luče ... bilo je kot Hirošima. Nikomur od nas ni bilo nič jasno. Nihče od nas si ni nikoli predstavljal, da je kaj takega sploh mogoče,« nam je po vrnitvi z najbolj prizadetih območij pripovedoval načelnik društva Gorske reševalne službe (GRS) Rateče Marko Kopavnik, prekaljeni gorski reševalec, sicer zaposlen na ministrstvu za notranje zadeve.
Med junaki, ki so prvi prihiteli na pomoč in vzpostavili stik s prebivalci, ki so jih neurja odrezala od sveta, so bili tudi gorski reševalci, prostovoljci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). V petek, ko mnogim na varnih koncih Slovenije še ni bilo jasno, kakšno opustošenje je vodna ujma naredila ponoči, so gorski reševalci v sodelovanju s Slovensko vojsko in policijo na območju Škofje Loke, Poljanske in Selške doline že reševali prve ujetnike vode, med njimi več nosečnic, obolelih in nepokretnih. Poleg evakuacij so pomagali pri razdeljevanju hrane, goriva, pitne vode, sanitetnega materiala in drugih nujnih potrebščin.
V naslednjih dneh so se zvrstile še številne intervencije. Šele v ponedeljek je GRZS s pomočjo regijskega centra uspelo vzpostaviti prvi stik z društvom GRS Koroške. Od njih so iz prve roke izvedeli, kako apokaliptične so razmere v tem koncu Slovenije. Čeprav so tudi koroški gorski reševalci ostali brez prostorov, opreme in vozil, so po najboljših močeh pomagali pri reševanju ljudi in premoženja, tudi svojih domov.
Rad bi srečal fanta iz Luč
Marko Kopavnik je z Lučami povezan že iz časa hude povodnji v Zgornji Savinjski dolini iz leta 1990. Takrat se je zaradi plazu nad vasjo naredil velik jez, nato pa je popustil in ogromni udarni val se je zlil v Luče in jih popolnoma razdejal. Po vsej Sloveniji so tisto leto organizirali zimske počitnice za otroke iz Luč in en fant je bil tudi pri Kopavnikovih doma, v Ratečah. Marko pove, da so z njim nato izgubili vse stike, da pa bi ga rad srečal.
Ne more pozabiti
GRZS je takoj organizirala ekipo 20 gorskih reševalcev iz različnih društev GRS po Sloveniji in že v torek po apokaliptičnem vikendu so s tremi helikopterji Slovenske vojske poleteli proti Koroški, kjer je bilo najbolj kritično. Fantje in dekleta iz vseh slovenskih društev GRS so zamenjali popolnoma izčrpane domačine. Intervencije in pretresljivi prizori opustošenja so jih vse močno zaznamovali.
S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam poplav v Sloveniji. Drage bralke in bralci, vse, ki jim želite pomagati, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom Obnavljamo Slovenijo, sklic 7265. Pomagate lahko tudi s SMS-donacijami.
Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.
Med intervencijo so bili gorski reševalci seveda osredotočeni na reševanja in protokole, občutki groze so prišli za njimi. »V tistem času ne moreš o tem razmišljati, takrat si aktiven in skrbiš za varnost in da vse teče, kot mora. A potem se odpelješ domov, na varno, v suh in urejen dom, vsi ti ljudje pa ostajajo tam. Bolj ko razmišljam o tem, bolj težko mi je. Ne morem pozabiti teh prizorov in se ves čas sprašujem, kako bodo ubogi ljudje vse to pospravili,« nam je iskreno zaupal Marko Kopavnik.
Kljub temu da so nujna posredovanja pred njimi že opravile helikopterske ekipe, je bilo, kot da bi prišli na vojno območje, še pove. Najbolj pa ga je ganilo, ko so jim ljudje, ki so ostali brez vsega, ponujali piškote in kavo. »Ljudje so dobesedno v riti, drugače ne morem reči, pa so nam hoteli dati še tisto malo, kar jim je ostalo. Takrat te kar stisne pri srcu.«
Po tem, kar je videl, je načelnik rateških gorskih reševalcev prepričan, da bo obnova na poplavljenih območjih trajala leta. »Te poplave so bile tako uničujoče, da so nas vse zaznamovale. Težko si predstavljam, kako težko je prebivalcem. Res jim moramo vsi pomagati, vsak po svojih zmožnostih. Mi, gorski reševalci, jim bomo zagotovo stali ob strani in jim pomagali, dokler ne bo vse urejeno,« je sklenil Marko Kopavnik.
Potem smo prišli nad Luče ... bilo je kot Hirošima.