Pred vami je prvi (kot nam je znano) poskus registra plezalnih sten v Sloveniji (čeprav je bojda na srečo v pripravi diploma na to temo).
Zato je temu primerno pomanjkljiv, netočen, nenatančen in površen. Veliko sten je v raznih šolah financirala država kot del infrastrukture in pogosto sploh niso v redni uporabi. To je tudi problem za ugotavljanje dostopnosti in odprtosti sten navzven. Nekatere so res tudi komercialno usmerjene, spet druge so dostopne le članom društev (pa še to včasih le v določenih terminih). Na vseh se verjetno da zmeniti za kakšno plezanje, zato smo raje navedli najverjetnejšo kontaktno društvo, ki vam lahko pomaga pri tem. Veliko sten na osnovnih šolah smo izpustili, ker nismo dobili dovolj zadovoljivih podatkov, poleg tega pa je po celotni Sloveniji posejanih tudi veliko pol-privatnih ali privatnih bolderc, kjer se da ob ustreznih poznanstvih tudi plezati.
Stene so opredeljene kot V (visoke) in B (bolderce). Naj vas to ne zavede: velikokrat so »visoke« stene to bolj v otroškem kontekstu, saj lahko segajo le med 6 in 8 metrov v višino. Dodaten znak je Z, ki pomeni zunanjo steno. Sten po kvaliteti nismo želeli sortirati, vseeno pa tiste v velikih črkah pomenijo nekoliko izstopajočo steno zaradi takega ali drugačnega razloga. Seveda pa smo »pozabili« tudi veliko odličnih sten v tujini, le malo čez našo mejo, tako v Avstriji (Celovec, Beljak, Gradec, Hermagor, Wolfsberg, Feistitz), Italiji (Trbiž, Trst, Udine) kot na Hrvaškem (Fothia Zagreb, Roč).