Slovenija zaostaja za Evropo – Zavrnjen račun za plačilo helikopterskega prevoza dveh alpinistov
Podpis pogodbe
Reševanje v gorah zahteva zavarovanje
Slovenija zaostaja za Evropo – Zavrnjen račun za plačilo helikopterskega prevoza dveh alpinistov
Ljubljana – Planinska zveza Slovenije (PZS) je z zavarovalnico Tilia za svoje člane sklenila pogodbo za zavarovanje za prihodnja tri leta. Zavarovanje bo veljalo tako za nezgodno smrt in invalidnost pri planinski dejavnosti kot tudi za stroške reševanja, in sicer v gorah Evrope in Turčije.
Ob podpisu pogodbe je predsednik PZS Franc Ekar poudaril, da je bilo sodelovanje s Tilio že doslej dobro. Lani je bilo v zavarovanje vključenih okoli 60.000 članov, v prihodnje jih bo nekaj manj. Vendar bo za organizirano planinsko dejavnost postalo zavarovanje še pomembnejše, kot je bilo doslej. Tudi Adolf Zupan, predsednik uprave Tilie, je dosedanje sodelovanje s PZS ocenil kot dobro in dejal, da ta posel ni pomemben le zaradi velikega števila vključenih zavarovancev ampak tudi za referenco zavarovalnice. Ob podpisu pogodbe je izročil bon za šest milijonov tolarjev, s katerim si bodo v planinski organizaciji pomagali pri izboljšanju varnosti v gorah.
Z zavarovalniško dejavnostjo je povezan nevsakdanji primer reševanja v gorah oziroma zavrnitev plačila računa, je opozoril Franc Ekar. Alpinista Ladislav Kladnik iz Kamnika in Igor Urankar iz Laz v Tuhinju sta namreč pred dvema tednoma prejela račun za helikopterski prevoz od Špika do Kranjske Gore, in sicer vsak po 156.180 tolarjev. Pri svojem plezanju v severni steni Špika, bilo je 6. avgusta, sta se namreč najprej zaplezala, nato pa sta imela še smolo z vremenom. Proti vrhu Mariborske smeri ju je začel močiti dež, nato pa še vodeni slap. Zaradi velikih težav pri sestopu, močne podhladitve in vremenske napovedi, da bo ponoči močno snežilo, sta poklicala na pomoč center za pomoč 112.
Račun za plačilo helikopterskega prevoza sta omenjena alpinista ministrstvu za notranje zadeve zavrnila, češ da tega prevoza nista naročila. Ob tem je Franc Ekar dejal, da v podobnem primeru ne bi bilo zahteve po plačilu, če bi šlo za poškodbe alpinistov ali celo smrt. Res pa je, da še vedno velja splošno prepričanje, da je reševanje v gorah pri nas brezplačno. Ta primer najbolj prepričljivo dokazuje, da to ne drži in da bi morali v planinski dejavnosti ustanoviti poseben sklad, iz katerega bi pokrivali stroške za reševanje. Vanj bi prispevali vsi, ki hodijo v gore, podobno kot denimo smučarji ob plačilu smučarske karte. Tako bi se Slovenija izenačila z razvito Evropo, kjer imajo planinci že dalj časa dobro urejeno tovrstno zavarovanje.
Lado Stružnik