Večer, Gore - Gabrijel Toplak: Strokovnjaki pravijo, da medved napade človeka navadno takrat, kadar ga ta preseneti ali se znajde v njegovi bližini, medved pa nima časa za umik.
Če v Sloveniji živi okoli 400 do 500 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih, se letos po podatkih javnega zavoda Triglavski narodni park na območju tega parka zadržuje sedem rjavih medvedov. Dva ali trije rjavi medvedi se na območju Triglavskega narodnega parka pojavljajo občasno.
TNP je zanj selitvena pot
Blaž Černe iz blejske območne enote Zavoda RS za gozdove, kjer sicer pokrivajo celotno Gorenjsko, je povedal, da Triglavski narodni park (TNP) predstavlja za rjavega medveda naravno selitveno pot iz osrednjega življenjskega območja Dinaridov proti severu in severozahodu, proti Avstriji in Italiji. "Rjavi medved je v TNP več ali manj vselej prisoten, predvsem na območju Vrsnika in Lepene, v Bohinju (zlasti od Vogla do Črne prsti) ter na Pokljuki. Rjavi medved pa je zaradi ogroženosti tudi strogo zavarovan z domačimi predpisi, mednarodnimi naravovarstvenimi sporazumi in skupno evropsko zakonodajo na področju ohranjanja narave, predvsem z direktivo o habitatih," je pojasnil Černe.
Zaradi izjemnega pomena TNP pri naravni širitvi te evropsko pomembne vrste, je rjavi medved za park tudi kvalifikacijska vrsta v okviru evropskega ekološkega omrežja Nature 2000. Kot poudarjajo v TNP, medvedi potrebujejo prostrane gozdove, saj lahko na dan oziroma ponoči prehodijo tudi do nekaj deset kilometrov. Medvedi tehtajo od 100 do več kot 200 kilogramov, so vsejedi in si hrano iščejo vsak dan, na njihovem jedilniku pa prevladuje hrana rastlinskega izvora, medtem ko hrana živalskega izvora predstavlja od 15 do 30 odstotkov njihove prehrane in vključuje predvsem poginule živali oziroma mrhovino. Dodajajo, da je medveda mogoče v Sloveniji srečati v vseh letnih časih, saj je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v državi od 450 do 550 medvedov.
Ljudi ne napada kot plen
Glede na stalno in pogostejšo prisotnost rjavega medveda v TNP opozarjajo obiskovalce, da se držijo označenih poti in se predhodno seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda ter prilagodijo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z medvedom. V parku so zaradi varnosti in ozaveščanja obiskovalcev na nekaterih območjih nameščene tudi opozorilne tablice, ki opozarjajo na njegovo prisotnost. In kaj storiti ob srečanju z medvedom? Strokovnjaki pravijo, da so napadi medveda na človeka v splošnem zelo redki, vendar obstaja možnost in lahko pride do nastanka poškodb. To možnost pa lahko zmanjšamo, če upoštevamo nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu. Vedeti je namreč treba, da "naš" rjavi medved ne napada ljudi kot plen za hrano, ampak medved napade, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah ali srečanjih človeka tako ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Napad se navadno zgodi, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje oziroma nima časa za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati.
Gabrijel Toplak