Janez Pikon: Gozdni vrh Rudnice se dviga prav v osrčju Bohinja. Vzhodno na prevalu se razprostirajo Senožeta. Rudnica je bogata gora, za časa mojega otroštva je bilo mogoče brskati in iskati po rovtih, ki so še spominjali na čase bohinjskega fužinarstva.
Danes le še ime gore spominja o izumrli dejavnosti. Neizbrisan pečat so Rudnici (946 m) dali davni ledeniki, ki so obtesali pobočja. Marsikje se poganjajo čez krošnje vrtoglavi prepadi, le zahodna, fužinska stan je položna. Tu so domačini izsekali gozd in ustvarili sončne prostrane rovte Zavaze ali Za laze, Kozji hrbet, Drage, Grgar. Zaradi svoje središčne lege je Rudnica pravi učbenik bohinjskega zemljepisa. Razpotegnjeni hrib skupaj s Široko polico (892 m), Vrsnikom (803 m) in Pečjo (719 m) ponuja svoje razglede na obroke. Zaradi poraščenosti od nikoder ni mogoče videti celotnega obzorja, zato pa vsaka gozdna jasa preseneča z novim in drugačnim pogledom, sedaj v zimskem času zaokroženim v belem okvirju krošenj. Ko pridemo čez zložna slemena do vrha je mozaik zaokrožen in prelepi alpski kot nam ni več neznanka. Številne poti in kolovozi so tudi v zimskem času vedno prehojeni, saj je Rudnica zelo obiskana gora v vseh letnih časih.
Bohinjsko jezero, Češnjica in Jereka, Najvišji zahodni rovt na Rudnici
Stare rudarske poti je že preraslo grmovje, kot opomnik na rudarske dejavnosti je oster in izpostavljen kamniti zob pod Široko polico, pod njim je tekla stara rudarska pot in povezovala Rudnico z dolino.
Med Široko polico in Vrsnikom, pot po domačinu iz vasi Brod, skriti talenti
Že nekajletna tradicija Planinske sekcije LIP je zimski pohod na Rudnico, ki je želja vsakega od nas, tu se dobimo, voščimo za praznike in pogovorimo, skratka prijeten dan je vedno zagotovljen z veliko veselja in dobrega počutja, tako je vsako leto in tako je bilo tudi letos.
Janez Pikon