Borut Peršolja: ... na ribolov? Ne, hvala!
Ali je lovljenje rib s helikopterjem v javnem interesu?
Medtem ko izvajanje te dejavnosti v Sloveniji oglašuje državna Slovenska turistična organizacija (STO), osrednja nacionalna agencija za promocijo turizma, zahtevamo umik te turistične ponudbe, saj morata imeti večjo težo varstvo narave in podnebja.
Kar je za maloštevilne ribiška zabava, je za vse ostale hrup, onesnaževanje zraka, poseganje v naravo in nepotrebni prispevek k ogljičnemu odtisu. Dejstvo, da STO promovira lovljenje rib v slovenskih rekah (tudi na območju Alpske konvencije) z uporabo helikopterja, je primer dejavnosti, ki ni v skladu s cilji varstva narave, ki si jih je postavila Slovenija ter nasprotuje ciljem Alpske konvencije in javnemu interesu.
***
Iz oglasa STO, najvidnejše skrbnice »turizma, kot ene od najuspešnejših in najperspektivnejših panog slovenskega gospodarstva, kot avtentične, k trajnosti zavezane butične destinacije za 5-zvezdična doživetja«:
»Med posameznimi ribiškimi destinacijami boste leteli s helikopterjem in uživali ob pogledu na eno najbolj zelenih dežel na svetu.«
***
Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) ter Evropska unija, z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja na območju Alp. Pogodba je sestavljena iz okvirne konvencije in osmih izvedbenih protokolov.
Protokol Turizem v 15. členu določa, da so pogodbenice zavezane k omejevanju izvajanja motoriziranih oblik športov v največjem možnem obsegu ali jih, če je potrebno, prepovedo, razen če pristojne oblasti ne predvidijo posebnih območij za ta namen. Naslednji člen državam pogodbenicam nalaga, da v največjem možnem obsegu omejujejo pristajanje športnih zračnih plovil izven meja letališč ali jih, če je potrebno, prepovedo.
Na celotnem območju Tirolske je na primer prevoz potnikov s helikopterji za turistične namene izven območja letališč izrecno prepovedan. Že leta 2016 je pravna pisarna, ki deluje v okviru Alpske konvencije, ugotovila, da je treba naravovarstvu pripisati večjo pozornost in – kot to zahteva protokol Turizem Alpske konvencije – rabo helikopterja v turizmu gorskih območij čim bolj omejiti.
Početje STO je nerazumljivo, z vidika Alpske konvencije pa tudi ravnanje v nasprotju z mednarodno konvencijo. Oglaševana ponudba je sporna z naravovarstvenega in družbenega vidika. Gre za potratno turistično ponudbo, ki je na voljo zelo omejenemu krogu ljudi. Javni interes za nemoteno doživljanje narave, predvsem pa za varstvo podnebja in narave, mora imeti v življenju družbe in posameznika občutno večjo težo.
***
Iz dosedanje prakse vemo, da se večina preletov izvaja brez posebnih dovoljenj. Zakon o Triglavskem narodnem parku na primer določa, da je treba leteti 300 metrov nad najvišjo trenutno točko, vendar se izvajalci poletov tega ne držijo. CIPRA Slovenija naj predlaga uvedbo t. i. TMZ cone (transponder mandatory zone) za celotno območje Alpske konvencije. To bi pomenilo, da bi lahko za vsak let dobili podatke od kontrole zračnega letenja o tem, kje in kako visoko posamezni zrakoplovi letijo. To bi tudi pomenilo, da bi inšpekcija podatke lahko uporabila v prekrškovnem postopku, če bi se ugotovilo, da se leti prenizko. Dolgoročni predlog CIPRE Slovenija naj bo uvedba Restricted zone (no flying zone) pod 3000 metri za celotno območje Alpske konvencije (z izjemami glede sil za zaščito in reševanje in oskrbe planinskih koč).
(Pripravljeno za CIPRA Slovenije, društvo za varstvo Alp.)