Loški utrip - Klavdija Škrbo Karabegović: Škofja Loka je športno mesto. V njem pomembno pozicijo zaseda tudi športno plezanje. Od tod prihaja nemalo odličnih športnih plezalcev. Dva sta urednika nove, temeljito popravljene in dopolnjene izdaje vodnika po slovenskih plezališčih.
Športnoplezalni vodnik je izšel junija, urednika pa sta Janez Skok in Sašo Kočevar. Slednji nam je vodnik podrobneje predstavil ter spregovoril o čarih športnega plezanja.
Vodnik je odličen pripomoček za vse plezalce, v njem je na kratek in jedrnat način opisanih 92 plezališč, ki so vsa opremljena z odličnimi skicami Danila Cedilnika – Dena. Pregled vsakega plezalnega področja se začne s kratkim uvodom z glavnimi značilnostmi določenega plezališča. Pri vsakem je opisan dostop (od parkirišča do stene), število in višina smeri, orientacija, nadmorska višina, tip plezanja (nagnjene plošče, navpična stena, previsna stena, previsi in strehe), najprimernejši čas plezanja, težavnost, kdaj je plezanje prepovedano zaradi gnezdenja ptic ali drugih razlogov, različna opozorila itd. Kot zanimivost v tokratnem vodniku velja omeniti tudi GPS-koordinate parkirišč.
Pri naštevanju pozitivnih kritik vodnika vsekakor velja omeniti opozorila plezalcem, naj upoštevajo dogovorjena pravila obnašanja, v kolikor gre za plezališča na privatnih zemljiščih. »Glede na to, da je športno plezanje zelo priljubljen šport, bi se morali vsi plezalci obnašati etično. Pomemben je spoštljiv odnos do narave in ljudi. Veliko plezališč je namreč na privatnih zemljiščih, zato brez spoštovanja do domačinov in narave ne gre,« je poudaril Kočevar.
Leta 1994 je izšel prvi vodnik, ki je opisoval 38 plezališč. V letošnji izdaji je zajetih 92 plezališč z okoli 4400 smermi. Dodali so 14 novih plezališč oz. skoraj 800 novih smeri v dobri ali odlični skali, vse pa so dobro opremljene. Izločili so devet plezališč, med njimi predvsem nekatera slabo opremljena in redko obiskana lokalna plezališča, ki ne ustrezajo več današnjim standardom varnega športnega plezanja, ter nekatera, ki sodijo že v domeno nasvedranih alpinističnih smeri.
Športno plezanje je z razvojem opreme postalo relativno varno. Kot je povedal Kočevar, je pri večini nesreč glavni vzrok človeški faktor, zato bi vsak, ki ga veseli tovrstna športna dejavnost, moral opraviti tečaj in se naučiti določenih osnov. Pri plezanju je pomembna simbioza z naravo, vsekakor pa ima veliko vlogo tudi zaupanje, saj se v plezališče vedno odpravita vsaj dva plezalca. Medtem ko eden pleza, drugi varuje in njegova vloga je prav tako, če ne celo bolj pomembna.
Poleg spoštovanja narave, zaupanja v soplezalca in opravljenega osnovnega tečaja pa dober športni plezalec mora imeti tudi druge kvalitete. »Športno plezanje je vse prej kot samo fizični šport. Zelo je pomembna tehnika, samo moč ni dovolj. Ob dobri tehniki roke precej manj trpijo. Ko plezaš blizu svoje meje, ne razmišljaš o ničemer drugem, zato je plezanje dobro ne samo za fizično, ampak tudi za psihično kondicijo,« je razložil Kočevar.
Plezališča na Loškem
V najnovejšem športnoplezalnem vodniku, v katerem so tudi prevodi v angleški, nemški in italijanski jezik, je opisanih pet plezališč na Loškem. Prvo je majhno plezališče Gore, ki se nahaja na slemenu med Poljansko dolino in Idrijsko kotlino. Plezališče z 39 smermi odlikujeta lep razgled in dobra skala. Plezališče Pod Sušo z 22 smermi leži tik ob cesti Škofja Loka–Podbrdo v Selški dolini. Plezališče Prtovč, ki je še v razvoju in ima 40 smeri, se nahaja ob markirani poti Jasenovec v gozdu pod vasjo Prtovč. Plezališče je ob pomoči lokalnih plezalcev opremila Ločanka Betka Galičič.
Najbolj znano plezališče na Loškem je Kamnitnik (38 smeri), ki se nahaja praktično v mestu in je zaradi lažjih smeri zanimivo predvsem za začetnike. Med lokalnimi plezalci pa je izredno priljubljeno tudi plezališče Pri Skalarju – Zminec, kjer zanimiv tip skale zahteva zelo natančno plezanje v strmi plošči.
Plezališče se nahaja na privatnem zemljišču, zato prosijo za spoštovanje dogovora z lastnikom.
Klavdija Škrbo Karabegović