Delo, Sobotna priloga - Ali Žerdin: Nekoč je živel Samo Resnik. Recimo, da je bil publicist. Čeprav je bil še marsikaj.
Nekoč je živel Samo Resnik. Recimo, da je bil publicist. Čeprav je bil še marsikaj. Urednik študentskih časopisov, Katedre in Tribune. Fizik. Pesnik in pisatelj. Znanstvena fantastika. Prevajalec. Alpinist. In politik. Ter aktivist. Zelo poseben človek. Samosvoj. Neke noči je skozi okno splezal k tehničnemu uredniku študentskega časopisa Katedra. Prepričal ga je, da morata zamenjati članek na naslovnici. In potem sta šla v tiskarno. In zamenjala naslovnico. Časopis je šel v tisk. In iz tiskarne na tožilstvo, kakor so velevali predpisi, ki so veljali v osemdesetih letih. Tožilstvo je Katedro brez pomislekov zaplenilo, ker je bil na naslovnici objavljen članek Vojislava Šešlja, tedaj sarajevskega disidenta, pozneje pa srbskega nacionalista in haaškega obtoženca. Nihče od kolegov ni vedel, kako se je članek znašel v časopisu. Pogosto je na obisk prišel tako, da je priplezal skozi okno.
Samo Resnik. Danes, v četrtek, 14. aprila, je njegov pogreb. Umrl je v noči s sobote na nedeljo. Izginjal je dve desetletji. Skoraj vedno je spal v spalni vreči. Pogosto pod stopnicami v študentskem domu. Včasih kar v gozdu. Da se tam najbolje počuti, mi je povedal, ko sem ga nekoč sredi noči srečal pod Rožnikom. Če je zadnje dve desetletji počasi izginjal, je bil v osemdesetih letih povsod. Sredi časopisov, sredi civilno-družbenih gibanj, sredi utopičnih političnih projektov. Ko je urejal Katedro, je tiskano naklado pozabil poslati v ekspedit. Ko je Mojca Drčar Murko leta 1988 kandidirala za predsednico slovenskega predsedstva, je v Delu kupil oglasni prostor in v najboljši gverilski maniri objavil ogromen oglas. Istega leta je sklenil, da bi Janez Janša postal predsednik ZSMS. Janša je privolil v kandidaturo, Resnik je pozneje pripovedoval, da je bil Janša njegova največja kadrovska napaka. Ko je bila leta 1989 ustanovljena Slovenska demokratična zveza, je bil zraven. Kakor je bil zraven, ko se je ustanavljal Odbor za varstvo človekovih pravic. In bil je v volilnem štabu dr. Jožeta Pučnika. Tudi ko je nastajal provokativni predvolilni plakat, na katerem so bili upodobljeni socialdemokrati in komunisti, je bil zraven.
Samo Resnik je bil gverilski borec za demokratizacijo Slovenije. Nepredvidljiv. Prepoln idej. Neskončno naporen. Sprt s celotnim osončjem. In sosednjimi galaksijami. A vendarle dragocen. Ko je bila demokracija še utopija, jo je postavljal, razstavljal in znova sestavljal. Pri tem ni imel nikakršne računice, da bo imel od tega kakšne osebne koristi.
Ali Žerdin
Veter in vrv
Veter
čez sneg in skale.
Sunki in mraz
zobje derez
ledeneča vetrovka.
Veliki parki mojega
ne tako malega mesta
dveh milijonov
z vedno manj
odprtimi vrati.
Mesta rastočega
strahu pred padcem
kjer skoraj ni izjem.
Vrv
ki bi si jo v dolini
še bolj želel.
Rad bi odšel
iskat dom v drugem mestu
drugi vasi
pa ne morem več.
Prestar sem že
preveč me je že strah
in navezal sem se
na te hribe.
Dan v življenju
Macesni v megli
Tu in tam droben vetrc
Resje
Zaplate snega
Suha trava
Borovje
Majhne rumene rože med skalami
Samotna pot po obronkih gore
ki jo je bogve kdaj nadelal bogvekdo.
Samo Resnik - Planinski vestnik 5, 7 / 1999