14. zlati piolet d'Or Walterja Bonattija, ki ga bodo konec novembra podelili v Briançonu, prejme 61-letni Slovenec Silvo Karo. Velikan alpinizma v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, katalizator sodobnega slovenskega alpinizma Silvo Karo, je odprl najtežje smeri v Patagoniji, na Cerro Torreju, na Fitz Royu, na Torre Eggerju. V Himalaji je njena otvoritev v osrčju zahodne stene Bhagirathi III leta 1990 z Janezom Jegličem naredila nepozaben vtis na svoje vrstnike. Portret alpinista, ki je ostal preprost, vedno nasmejan in energičen.
V osemdesetih letih so slovenski alpinisti začeli osvajati svet. Kasneje so, prepričani o svoji veliki spretnosti in vzdržljivosti za lahkotno plezanje, postali znani po svojih zelo drznih in hitrih vzponih, večinoma opravljenih v brezhibnem slogu po tehnično težkem terenu.
Vsi so imeli koristi od fantastičnega poligona: Julijske Alpe, ki ščitijo predvsem Triglav in njegovo apnenčasto ter 1000 metrov visoko strmo severno steno. Zaradi majhnosti države (že pred razpadom Jugoslavije zelo avtonomne države) so gore dosegljive skoraj vsem. Predstavljajo kompleksno areno apnenčastih vrhov z mogočnimi stenami, ki niso vedno narejene iz zelo dobre kamnine. Zimske razmere so ostre, kar omogoča razvoj mojstrstva v skali, ledu in mixu.
KARO, KNEZ, JEGLIČ: 3 MUŠKETIRJI SLOVENSKEGA ALPINIZMA
Silvo Karo je odraščal na kmetiji nad podeželsko vasjo Brdo severovzhodno od Ljubljane, plezati pa je začel pri 17 letih. Kmalu se je povezal s starejšima in izkušenejša Janezom Jegličem in Frančkom Knezom in trojica je skupaj preplezala številne nove smeri doma in v tujini. Ljubkovalno jih imenujejo »trije mušketirji« slovenskega alpinizma.
Nadaljevanje je v kategoriji TUJE, kjer poobjavljamo članek v originalnem zapisu