Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Skočil v 190-metrsko brezno

človek, ki je brez pogona preletel Kanal … - Tina Ziherl
Felix Baumgartner dodal še enega v serijo svojih BASE-skakalnih podvigov ...

Skočil v 190-metrsko brezno

Avstrijski BASE skakalec Felix Baumgartner, »extraordinaire«, je spet skočil preko svojih meja, tokrat v brezno Mamet na Velebitu.


Skok, ki je trajal le nekaj sekund in je zahteval izredno časovno natančnost, je bil do sedaj največji Baumgartnerjev izziv. Skočil je že z najvišje zgradbe na svetu (malezijski stolp Petronas) in z roke Jezusovega kipa v Rio de Janeiru, izkusil prosti pad iz letala na višini 9.000 metrov in polet prek Rokavskega preliva s posebnimi krili, pripetimi na hrbet.

»Vse je bilo ena sama koncentracija in časovna natančnost,« je dejal Baumgartner, ki se je povsem zavedal, da bi ta skok kaj lahko bil njegov zadnji. »Jama je vse, česar si ne želiš. Globoka luknja, strme stene in grd prostor za pristanek.«

Nekoliko popravljen načrt skoka

Za dodatek pa še dejstvo, da kratek padec, dolg le 7,5 sekunde, ni omogočil njegovim očem prilagoditve na temo, tako da sta bili vidljivost in orientacija zelo slabi. Ker je spodnji del jame nagnjen v nasprotno smer od zgornjega, je imel posebno oblikovano padalo (narejeno v Sloveniji), ki se je moralo odpreti v natančno določenem trenutku, da je še lahko spreminjal smer.

Skok se je zgodil po mesecih priprav, med njimi je bil tudi skok z balona, kjer je Baumgartner simuliral pristanek na, kot jamsko dno majhnem, a varnem mestu. Pred skokom so Avstrijec in njegova ekipa lasersko izmerili notranjost jame. Njegova ideja je bila tudi, da bi čas do skoka odšteval s pomočjo MP3 predvajalnika, s katerim bi lahko natančno izračunal, kdaj skočiti in odpreti padalo. MP3 sistem je sicer deloval, je pa Baumgartner priznal, da je bil zaradi tega malo bolj živčen.

»Stojiš na vrhu luknje, gledaš dol in si misliš: hudiča, to pa je majhno. Kar vrže te. Gledaš v črno luknjo in misliš na umrle prijatelje in se sprašuješ, kdaj bo sreča zapustila tebe. In razmišljaš, ali je to tvoj zadnji skok. Pri kateremkoli drugem skoku lahko stojiš tam in se odločaš, kdaj boš skočil, pri MP3 predvajalniku pa pritisneš gumb in moraš skočiti. Vrnitve ni,« je dodal.

Baumgartner je tla v jami osvetlil z oznakami v obliki puščice, ki so ga usmerjale. To je bilo nujno, da ni izgubil orientacije, kar bi ga zlahka doletelo v tako kratki akciji. Uporabil je tudi fotografije, s katerimi se je naučil, kako reagirati v prav vsaki možni situaciji, tudi v najnujnejši. Priznal je, da si je po varnem pristanku na tleh v jami tako oddahnil, da je pozabil o uspehu obvestiti svojo 40- člansko ekipo zgoraj, kar je povzročilo nemalo živčnosti.

Baumgartner si bo sedaj vzel nekaj prostega časa za uživanje v njemu najljubših športih, kot na primer jadralnem padalstvu, saj priznava, da se najbolje počuti prav v zraku. »To je moj element,« pravi. Avanturist, rojen v Salzburgu, ki je za svoj zaščitni znak izbral prav rušenje meja človeških zmogljivosti, bo počakal na navdih za svoj naslednji izziv, ki pa bo moral biti nekaj, česar ni poskusil še nihče. »Vedno je nekaj za početi,« je rekel. »In rad imam izziv.«

Predstavitev Felixa Baumgartnerja


Felix Baumgartner se je rodil v Salzburgu v Avstriji, 20. aprila 1969 kot sin mizarja in gospodinje. Sedaj je pri 35. letih najbolj neustrašen BASE jumper na svetu, kot tudi koordinator dvojnikov pri filmih, snemalec v zraku, padalec in ekstremni športnik. S padalstvom je začel pri 16. letih in trdi, da je zrak njegov element. Baumgartner je svoj prvi BASE skok naredil pri 27. letih, leto kasneje pa je v Virginii, ZDA, postal svetovni prvak v tem športu, na edinem tovrstnem tekmovanju do sedaj. Bil je edini Evropejec med 350 tekmovalci.

Leta 1999 je podrl dva rekorda, ki veljata še danes. Skočil je z 88- nadstropnega stolpa Petronas v Kuala Lumpurju, kar velja za najvišji BASE skok, kar se jih je kdo kdaj lotil, in z roke Jezusovega kipa v Rio de Janeiru, ki je najnižji BASE skok. Leta 2003 je Baumgartner skočil iz letala na višini 9.000 metrov nad Rokavski preliv v Angliji in s posebnimi karbonskimi krili na hrbtu »poletel« preko angleškega Kanala v francoski Calais. Prosti padec je trajal 14 minut.

Baumgartner pripada elitni skupini BASE skakalcev, ki so skočili s prav vsakega objekta v tej disciplini. Zato lahko uporablja naziv »B.A.S.E. 502«.

O BASE skakanju


BASE - kratica je sestavljena iz B (building – stavba), A (antennae – antena ali televizijski stolp), S (span – most) in E (earth – zemlja oziroma skala). BASE skakalci (jumperji) skačejo s stavb, televizijskih stolpov, mostov in skalnih klifov, kjer prav v zadnji minuti odprejo varnostno padalo. Gledalci so prestrašeni in navdušeni obenem. To je tudi zelo eliten šport. Tisti, ki jim uspe skočiti s vseh štirih objektov, naravnih ali umetnih, dobi pravico do posebne številke. Tisti, ki tveganja ne preračunajo dovolj, ne preživijo. BASE jumping je prepovedan v večini držav.

Tina Ziherl

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

13 komentarjev na članku "Skočil v 190-metrsko brezno"

Franci Savenc,

------------- Konec --------

Potegnimo črto, rezultat pa naj si predstavi vsak sam; nadaljevanje bi nas še bolj oddaljilo ob bistva objave.

Gremo dalje!

Urednik, Franci Savenc


Bojan Leskošek,

[F. Vidmar:]:"Če se sprašujemo, za kaj gre pri vsem tem - gre tudi za močno in natančno načrtovano propagandno akcijo za neko pijačo, saj veste, za katero."

Jaz sem dobil občutek da gre *izključno* za propagando. Kot laik sem si ob branju prispevka razbijal glavo z vprašanjem, v čem je izrednost dosežka. Dokler nisem malo naprej prebral, da je človek postal svetovni (!) prvak po enem (!) letu ukvarjanja s tem "športom" kot edini (!) Evropejec na tekmovanju.

Bolj relevantno je zato vprašanje, ali so za ta reklamni prispevek/spot oglaševalci plačali. Še posebej v zvezi z RTVSlo, ki jo sofinaciramo iz lastnega žepa in ki je "dogodku" tega Avstrijca posvetila več pozornosti kot npr. Marini Čufar, ko je ta postala svetovna prvakinja v športnem plezanju.

PS: Čeprav o letenju nimam pojma, bi dvomil tudi o podatku, da je prosti pad z 9.000 m trajal 14 min.


Bojan Leskošek,

(S. Juvan) "Doseganje takšne razdalje v prostem padu je tako vrhunski dosežek, ki zasluži malo več spoštovanja, kot pa ignorantno javno izražanje osebnega nepoznavalskega mnenja."

Aha, sedaj razumem. Velepoznavalci so postavili naslednjo definicijo:

prosti pad = letenje s fineso 1:3

za katero jaz, ignorant, seveda nisem vedel. Za kar kot bralec Brezna-ljudje, pardon Gore-ljudje, ki redno objavlja članke o tehničnih podrobnostih tega športa, seveda nimam nobenega opravičila.

Absolutno se strinjam tudi s tvojim stališčem, da ignoranti ne smejo diskutirati. Ne smejo niti izražati dvomov. Če smem, bi te predlagal kar za moderatorja teh diskusij. Potem bi lahko kar sproti izločal ignorantske prispevke ali - še bolje - ignorantom za stalno preprečil, da bi se v diskusije sploh prijavljali.


Tomaž Košir,

Zakaj pa bi morali MEJE vedno povezati s smrtjo!? Za športnike velikokrat rečemo, da so "šli preko svojih meja", ko dosežejo nekaj izjemnega in s tem dvignejo MEJE mogočega.

Lep pozdrav,

Tomaž



Tomaž Košir,

Felix Baumgartner je poklicni kaskader, ki od svojih projektov živi, torej jih razumljivo tudi promovira.

U2 je letalo s pogonom. Felix pri preletu Kanala ni imel pogona.

Skupina Monty Python goji humor, ki ga nekateri ne zastopijo, medtem ko jih zabavajo nadaljevanke tipa Naša mala klinika. Za vsakogar se nekaj najde.

Podobnih, zelo polarnih, diskusij na temo felixovih podvigov je po svetu kar nekaj in glede na naravo njegovega početja je to pričakovano, na koncu pa koristno predvsem zanj. "Klubu" slovenskih cinikov, ki redno zaseda na teh straneh, gre torej velika zahvala za izredno promocijo, ki jo je bil deležen z njihove strani. Ob vsem skupaj so nekaj profitirali celo Irski glasbeni velikani, ki so si pred več leti nadeli ime letala...


Blaž Grapar,

Tole je morda že malo preveč akademsko. Za kaj pravzaprav gre? Za doseganje neke meje ali za premikanje nekih mej?

Vse meje so namišljene. Meje postavljamo sami. In vsak dan jih premikamo. Premikanje meja, preskok v glavah, to je gonilo razvoja.

Nekoč je nekdo hotel poleteti, tako kot že mnogi pred njim, pa so vsi mislili da je tudi on nor. In potem mu je uspelo. Od takrat človek leti in to ni nič več nenavadnega. Pa čeprav se še zdaj ljudje pobijajo ko hočejo leteti.


Filip Vidmar,

Če se sprašujemo, za kaj gre pri vsem tem - gre tudi za močno in natančno načrtovano propagandno akcijo za neko pijačo, saj veste, za katero. Poročilo o tem neverjetnem in predvsem senzacionalnem dosežku se je istočasno in skrbno (pravzaprav precej površno, kot bomo videli v nadaljevanju) pripravljeno pojavilo v vseh mogočih medijih: v obeh naših TV dnevnikih, v vsaj dveh slovenskih dnevnih časopisih, pa tudi tule.

Članek nekatera dejstva pove tudi po večkrat, obenem pa postreže še z nekaj prvovrstnimi (ali pa tretjerazrednimi, kakor hočete :) traparijami:

- skok je menda trajal 7,5 sekunde,

- na koncu članka je navedeno, da skakalec odpre varnostno (?!) padalo v ZADNJI MINUTI.

"Tisti, ki jim uspe skočiti s vseh štirih objektov, naravnih ali umetnih … ". Torej so most, stolp in zgradba lahko tudi naravni, ne nujno umetni???

"Leta 1999 je podrl dva rekorda, ki veljata še danes." Najbrž jih je postavil, ne podrl, hehe. Če bi jih podrl, menda ne bi veljala.

"… nad Rokavski preliv v Angliji in s posebnimi karbonskimi krili na hrbtu »poletel« preko angleškega Kanala v francoski Calais …" Ožina med Anglijo in kontinentom se imenuje La Manche ("rokav"), Rokavski preliv po naše, ali pa English Channel, Kanal po naše – nikakor pa ne "angleški Kanal". In nikakor ne brez razlage obe varianti v istem stavku, saj bi nepoučeni lahko mislil, da gre lahko za dve različni stvari.

Beseda span ne pomeni mosta, ampak razpon, razpetino oz. lok mosta.

Nenazadnje – avtorica (glede na stil pisanja bi prej rekel, da prevajalka?) članka ima kar nekaj težav z vrstilnimi in glavnimi števniki.

LP


Rado Miklavčič,

Tomaž Košir: Za športnike velikokrat rečemo, da so "šli preko svojih meja"

Da, ampak to je zgolj ena od floskul, s katerimi športni novinarji (in po nihovem vzoru še kdo) po nepotrebnem onesnažujejo naš jezik. Takih je še kar nekaj, npr.: "borili so se do zadnjih atomov moči (energije,... vstavi poljubno fizikalno veličino, ki se ne "meri" v atomih) ali pa: "pustili so srce na igrišču".

Ko je nekdo to izjavil prvič, se je morda še slišalo poetično in duhovito. Vsi, ki pa take umotvore (javno) ponavljajo, so zame jezikovni siromaki, ki nimajo dovolj domišlije, da bi se sami domislili česa ustreznejšega.

Če nekdo "gre preko svojih meja" in se pri tem ne poškoduje ali celo ubije, pomeni, da so bile te meje zgolj namišljene. Ne moreš prečkati slovensko - italijanske meje, ne da bi pri tem stopil na italijansko ozemlje.

LP

Rado


Peter Bajec,

Če je skočil preko svojih meja, potem je mrtev.

lp pero


Iztok Ipavec,

Zdravo kolegi,

evo mene iz ručka. Sit sem, pa ne še vsega. Vsekakor pa sit lahko tudi malo podiskutiram. Saj je zato forum, ane. Sori za jezik, ki ga uporabljam, ma se mi zdi najboljši za pisat. Se mi zdi, da so se tudi revolucije zgodile brez veze tekom naše blistave preteklosti. Zdaj imamo novo pomlad, čisto brez veze. Pač, Janez je dobil glasov preko svojih meja. Tudi ta diskusija, lahko dobi neznaske razsežnosti, če pomislimo kako se je začela in v članku je par besedic takih in drugačnih in evo nas. Lahko si postavimo vprašanje: kdo smo mi? Ljudje namreč. Ampak dajmo najprej "...meje..." Zares, kje so, zakaj so, kdo jih postavlja?

Letos sem prvič spoznal nekega BASE jumperja, zjutraj je prijazno stopil k meni in me vprašal za kolo. Veš, da sem ga posodil. In bil zraven skoka iz Monte Brenta... Zelo zanimivo moram reči. 20 sekund in vsega je fertik(g). Kaj je presegel ta človeček pri 45 letih starosti. Zakaj plezamo? Totalno brez veze. Jaz plezam brez veze. Ker ne prestavljam mej. Čeprav jih in vedno bolj. Vsak dan in bolj in bolj. Tako jih prestavljam, da sploh ne vem več kje so. Sproti pozabljam kam sem jo postavil včeraj, kam jo bom jutri. Tolko mej je kolikor jih čutiš in moraš jih prestavljati. Vedno znova, da vidiš da jih ni. Brez mej je svoboda in to si želimo. In verjetno, zato je treba skakati in plezati in ...seveda pisati. Igre brez meja. Naj živi meja in njena meja. Cajta mi je zmanjkalo...

za intermezzo lep pozdrav iz zahodne meje


Miha Franko,

Ovčak,s cem pa ti propagiraš svojo bolano rit?

Aja! Iščeš sponzorja,ker boš skočil v 3-metersko brezno brez padala. Kaj ti bo padalo,če pa imaš leseno bučo.


Saša Juvan,

[F. Vidmar:]:"Če se sprašujemo, za kaj gre pri vsem tem - gre tudi za močno in natančno načrtovano propagandno akcijo za neko pijačo, saj veste, za katero."

Hvala bogu, da še obstajajo podjetni ljudje, ki s počenjanjem stvari, ki so jim všeč, znajo še kaj zaslužiti. Morda se zdi to lahko, PA NI! Koliko od vas si upa živeti od svojega hobija?!? No?! Me zanima, če se bo kdo javil! Zame je Felix legenda! Kot tudi vsi tisti, ki imajo motivacijo in jajca, da uresničujejo svoje sanje. Za to moraš biti "svinjsko" ustvarjalen in odločen! Ostali pač šihtamo iz dneva v dan za takšne in drugačne plače in ko vidimo nekoga, ki se je odločil drugače, se pač nekje globoko oglasi "faušija". Brez nje bi Slovenci res težko. In če mislite, da je Red Bull pripravljen "kar tako" odšteti "ficke" za nek projekt, poskusite še sami.

(B. Leskošek) "Čeprav o letenju nimam pojma, bi dvomil tudi o podatku, da je prosti pad z 9.000 m trajal 14 min."

Prav zato, ker o letenju nimaš pojma (in očitno tudi interesa ne, da bi to spremenil), bi bilo bolje, če svoje dvome obdržiš zase! Za ilustracijo: Izkušeni "Baserji" so iz Monte Brenta s pomočjo Wing suita (posebne padalske obleke) do odpiranja padala leteli tudi že 2 minuti. Ne gre torej za navpični prosti pad temveč za pravo letenje s fineso skoraj 1:3. (Finesa je razmerje med višino in razdaljo, ki jo lahko iz te višine preletiš). Takšno fineso imajo sodobna športna padala. Doseganje takšne razdalje v prostem padu je tako vrhunski dosežek, ki zasluži malo več spoštovanja, kot pa ignorantno javno izražanje osebnega nepoznavalskega mnenja.

Glede RTV-ja pa samo to:

Letenje je pač bolj vizualno atraktivno kot plezanje na umetni steni, ne glede na to, da gre pri Martini Čufar za najvišji dosežek.

Saša Juvan

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79805