Igor Zlodej: Čeprav je bilo zjutraj nad Zahodnimi Julijci še nekaj jasnine, se je zatem hitro pooblačilo ...
Parkiram pri spomeniku, prečim proti cesti, pa desno čez most in levo skozi gozd gor (kratka bližnjica), ki pa je v teh razmerah ne priporočam, saj je po gozdu pomrznjeno in se je težko pripraskat nazaj na cesto, po kateri je seveda lepo uhojeno in presmučano, malo moti drevje, ki ga je res kar precej na cesti. Kmalu sem na Viški planini, seveda nikjer nikogar, tudi sonca ne. Držim se špure, kolikor jo je, višje iz osrednje grape, v desno, vročine nobene, občasno zoprno zapiha, mimo balvana, ki ga je opisal že Jenčič in na Škrbino, pogledam dol v Špranjo, delujo zelo zimsko. Povzpnem se še nekoliko višje gor pod steno. Ko se poskušam namestiti (sneti smuči)se mi vse podre saj je ob steni vse votlo, zazija globoka luknja. Nekaj čajčka pa priprava na smučanje, ki pa ni bilo kdove kaj, poleg zelo različnega snega (trda kloža, pomrznjeno, skorjasto) je motila še difuzna svetloba. Bo treba počakat na novo pošiljko.