Slovenski vestnik, 17.01.1953: ima že staro tradicijo, saj ravno letos praznujemo 60-letnico - iz arhiva
Slovensko planinsko društvo je zaživelo
Slovensko planinstvo ima že staro tradicijo, saj ravno letos praznujemo 60-letnico obstoja organiziranega planinstva na Slovenskem. Iz skromnih začetkov se je razvila močna planinska organizacija. Danes šteje Planinska zveza Slovenije 35.000 članov, to se pravi, da je vsak trideseti Slovenec član planinske organizacije. Slovenska zemlja je čudovit svet gora, zato tudi ni čudno veliko zanimanje slovenskega človeka za njen biser — lepe planine. Posebno Koroška, pravljična dežela gora in jezer, vabi človeka, da se povzpne do vrhov naših gora ter občuduje njen lepi obraz.
Koroški Slovenci seveda tudi v planinstvu nismo stali ob strani. Najbolj znano je bilo Planinsko društvo v Zahomcu na Zilji. Društvo je delovalo že v letih pred prvo svetovno vojno ter je upravljalo kočo na Zahomški planini. Tu sem so prihajali tudi planinci iz Trsta, Gorice in Kanalske doline, kar jasno kaže povezanost in aktivnost planinstva med koroškimi Slovenci in brati ob Jadranskem morju. Zaradi raznih ovir, ki so vsakemu znane, se planinstvo med nami do danes ni moglo tako močno uveljaviti kakor v Sloveniji. Vendar iskra, zažgana od prvih organizatorjev Slovenskega planinskega društva, je tudi na Slovenskem Koroškem tlela dalje.
Po drugi svetovni vojni so se zbrali slovenski planinci v okviru Slovenske fizkulturne zveze in preko nje organizirali izlete v naše planine in celo vzpone na Veliki Klek in druge orjake koroških gora. Bili so to bolj posamezniki, ki so neutrudno gojili ljubezen do naših gora med slovensko mladino. Spoznali so potrebo po samostojni planinski organizaciji, ki bi zajela širok krog naše mladine in odraslih.
To spoznanje teh posameznikov je bilo tudi vzrok, da se je sestal pripravljalni odbor, ki je izdelal pravila ter jih predložil oblasti za dovoljenje.
Kmalu nato, ko je oblast pravila odobrila so se zbrali slovenski planinci dne 11. januarja 1953 v Celovcu k občnemu zboru, da odobrijo društvena pravila in izvolijo odbor Slovenskega planinskega društva. Lepo število navzočih iz najrazličnejših naših krajev je pokazalo, da je nastalo društvo res iz potrebe in volje naših ljudi. Zelo zanimivo poročilo je podal na občnem zboru aktivni planinc Lubo Urbajs, ki je nakazal posebno delo slovenskih planincev v obdobju zadnjih osem let ter namen in smernice dela novoustanovljenega društva. Tov. Lubo je tudi povedal, da je živela ideja planinstva že med našimi predniki, kar priča Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva, ustanovljena leta 1901. Torej se lahko s ponosom pridružimo tudi mi koroški planinci proslavi 60-letnice organiziranega slovenskega planinstva.
Po odobritvi pravil so zbrani izvolili odbor, ki ga sestavljajo sami aktivni planinci.
Občni zbor je poslal sorodnim slovenskim planinskim organizacijam pozdravno pismo. Prav tako so se odposlala pozdravna pisma tudi avstrijskim planinskim organizacijam z željo za čim tesnejše sodelovanje.
Sodelovanje med narodi naj bo vrhovno načelo našega društva, kajti ravno planinci so tisti, ki so poklicani, da ustvarjajo nezlomljive vezi prijateljstva preko lepih naših gora.