Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slovo od Tomaža Humarja pod goro

Večer, Prva Slovenija, Zadnja stran: Alpinistu v spomin so ta teden postavili spominsko ploščo tudi v spominskem parku pri Domu v Kamniški Bistrici. Nanj bo v Nepalu spominjalo tudi budistično znamenje. Svojci so se odločili, da bodo pepel raztrosili pod goro, ki ga je vzela.

Pod gorami pri Domu v Kamniški Bistrici, ki jim je bil od otroštva predan, so se od tragično preminulega alpinista Tomaža Humarja v soboto poslovili njegovi prijatelji, Kamničani in drugi, ki so spremljali njegove dosežke. Humarjev prvi alpinistični mentor Bojan Pollak je na slovesnosti izrazil ponos, da je učenec postal bistveno boljši od učiteljev.
Humarjevi svojci so se odločili, da njegovih posmrtnih ostankov ne bodo prenesli v domovino, temveč bodo njegov pepel raztrosili pod goro, ki ga je vzela. Nanj bo v Nepalu spominjalo tudi budistično znamenje, čorten, postavljeno na podlago iz petih plasti, ki simbolizirajo pet elementov tega sveta. Humarju v spomin so ta teden postavili spominsko ploščo tudi v spominskem parku pri Domu v Kamniški Bistrici.

Humar se je leta 1987 vpisal v alpinistično šolo, leta 1990 pa opravil alpinistični izpit, je na slovesnosti, ki so jo Humarju v spomin pripravili njegovi prijatelji in občina Kamnik na kraju, kjer je začel alpinistično kariero, spomnil Pollak. Kot pravi, je bila ena njegovih nalog mlademu tečajniku dopovedati, "da je pot do uspeha postopna, da je v alpinizmu treba imeti potrpežljivost, znanje, izkušnje in vztrajnost in da je najbolj nevarno takrat, ko nam postane vse prelahko". Poudaril je: "Tomaž se je tega vedno spominjal. Tudi takrat, ko sem sam na to že malo pozabil." Humar je po Pollakovih besedah dokazal, da smo Slovenci med najboljšimi alpinisti na svetu. Kot je prepričan, ga bodo "njegova dela, ne samo v alpinizmu, ohranjala še generacije dolgo". "Meni pa bo v spominu ostal predvsem močan stisk roke, njegov prešerni nasmeh in najin obojestransko spoštljivi odnos," je dejal alpinist.

Kamniški župan Anton Tone Smolnikar je na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi Humarjevi starši, brata z družinama, predsednik vlade Borut Pahor in okoli 2000 ljudi, omenil, da je občina Humarju že leta 1997 za dotedanje uspehe podelila zlato priznanje. Ob tem je napovedal, da mu bodo posthumno podelili naziv častnega občana.

Na dobro uro dolgi slovesnosti so preminulemu alpinistu, gorskemu reševalcu in alpinističnemu inštruktorju zadnjič v slovo med drugim spregovorili tudi njegovi alpinistični kolegi in prijatelji Stipe Božić, Tičo Zupančič, Anton Majzelj ter častni konzul Nepala Aswin K. Shresta.

V predvajanih posnetkih sta se v poslovilnih pismih od Tomaža Humarja poslovila njegova nekdanja žena Sergeja, mati njunih dveh otrok, in Humarjev brat Matej. Ta je omenil, da je bilo za Humarja plezanje "ena sama molitev" in da je z molitvijo tudi končal življenje.

Na spominski slovesnosti sta z glasbenimi točkami sodelovala tudi Vlado Kreslin in Andrej Šifrer, ki je zapel skladbo Ko zvonovi zapojo, za katero je Humar najpogosteje želel, da mu jo po radijskih zvezah predvajajo iz baznega tabora, ko je bil v stenah. Humarju v spomin pa so ta teden v spominskem parku pri Domu v Kamniški Bistrici postavili tudi spominsko ploščo.

Humar se je smrtno ponesrečil pri samostojnem vzponu na 7227 metrov visoko himalajsko goro Langtang Lirung, o tem podvigu, ki ga je organiziral sam, je vedel le malokdo in o njem ni obveščal javnosti. 9. novembra je klical, da se mu je zgodila nesreča in da je poškodovan, najverjetneje je umrl v noči na 10. november.

Njegovi svojci so se odločili, da Humarjevih posmrtnih ostankov ne bodo prenesli v domovino, temveč bodo njegov pepel raztrosili pod goro, ki ga je vzela. Nanj bo v Nepalu spominjalo tudi budistično znamenje, čorten, postavljeno na podlago iz petih plasti, ki simbolizirajo pet elementov tega sveta.

Humar je opravil 1500 vzponov, od tega 70 prvenstvenih doma in po svetu, za svoje podvige je prejel številna priznanja, vključno z najprestižnejšim alpinističnim priznanjem. Skupaj s soplezalcem Vanjo Furlanom sta namreč leta 1996 prejela zlati cepin (Piolet d'or) za preplezano novo smer na Ama Dablamu.  (sta)
 

Vecer.si 23.11.2009

(Robert Balen)

Pod gorami pri Domu

V Kamniški Bistrici se je v soboto zbralo okoli dva tisoč ljudi.

V Kamniški Bistrici se je v soboto zbralo
okoli dva tisoč ljudi.  (Robert Balen)

 

 

 

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79805