Domoljubni zapis Antona Martina Slomška v spominski knjigi solčavskega župnišča zveni kot nekakšna kljubovalnica njegovim in slovenskega naroda nasprotnikom ...
Slovo Solčavskim planinam
Z Bogom, hčere stare matere, mogočne Slave:
Košata Radoha, visoka Ojstrica!
Gorjata Rinka in zobata Olševa!
Povzdigajte Slovencem bistre glave,
Naj bodo vrli sini Slave!
Iz krila vašega Savina čista zvira,
Studenec bistroumnosti, moške moči,
Planine čedi, ravnine rodovito porosi.
Kam v tuje kraje pot odpira,
Mogočne plave tira.
Deroča Drava, svetla Sava in Savina,
Mogočne vode in slovenske sestre tri,
Vsaka po svoji stezi neprenehoma hiti
In te uči, slovenska rodovina!
Kako se zadobi modrina.
V nebesa kažejo mogočni velikani,
V nebesa vzdigajmo srcé ino oko.
Slovencem luč naj sveta vera bo!
Le bistrimo si glavo, ne dremajmo zaspani,
Drugim rodom prodani!
Gorjaške glave, starodavne, le trdno stojite!
Za pravico in resnico trdno stati
Hočmo tudi mi, da bode Slava naša mati.
Ve, bistre reke, nam pa neprenehoma rosite,
Naj bodo naše dela rodovite!*)
Anton Martin Slomšek,
lavantinski škof
*) To iskreno domoljubno pesem je zapisal slavni škof Anton Martin Slomšek »pri svoji tretji in poslednji obiskavi 21. rožnega cveta 1861.« v Solčavi v spominski knjigi v tamkajšnjem župnišču na strani 199. To spominsko knjigo sta darovala Hartuid Dorfmann in Henrik Knaffl l. 1832. Prepis pesmi nam je preskrbel načelnik naše Savinske podružnice, gosp. Fr. Kocbek. Hvala mu!
Planinski vestnik 1901/12