Večer, Reportaže, ljudje - Boris Strmšek: Lahkomiselnost ne sodi na zasnežena pobočja.
Ko je bilo po večini Alp zelo redko videti koga pozimi hoditi peš, smo pri nas še skoraj vsi veselo gazili sneg in se čudili redkim turnim smučarjem, ki jim je bilo to prihranjeno; in kar je bilo najpomembnejše - z vrhov so veselo odvijugali proti dolinam ter vzbujali zavist pešcev. Pa seveda tudi občudovanje, kar je posledično pomenilo vse več posnemovalcev oziroma naraščanje števila tistih, ki so se odločali za smučanje v gorah.
A to so bili večinoma gorniki, ki so že imeli nekaj izkušenj z gorami. Vsekakor pa to ni edini razlog, da je na neurejenih smučiščih oziroma pobočjih gora vse več smučarjev. Drugi je verjetno ta, da je veliko smučarjev že naveličanih steptanih in kot preproga gladkih smučišč, saj potrebujejo nekaj več akcije oziroma pestrosti in predvsem adrenalina. Vožnja po neurejenih terenih vsekakor to ponuja. Nekoč so bila smučišča veliko bolj "divja", predvsem polna grbin in nesteptanega snega. In prehod s takšnih smučišč na neurejene terene sploh ni bil težaven. Marsikdo je že ubiral smučine tudi ob smučiščih, kar se dogaja tudi sedaj. Vendar pa takšno smučanje po divjini - sedaj ga imenujejo "free ride" - pomeni, da nas prej ali slej zanese na terene, za katere pa je potrebno še nekaj več znanja ter izkušenj kot samo tehnike smučanja. Gore oziroma strmejša pobočja namreč skrivajo nevarnosti, ki jih moramo poznati, da se jim lahko uspešno izogibamo. To ne pomeni, da vemo le za plazove, ki so ena najbolj značilnih nevarnosti na zasneženih terenih. Predvsem gre za poznavanje različnih vrst snega in njihovo preobrazbo, za opremo in njeno pravilno ter učinkovito uporabo, za izbiro smučin oziroma terena tako za vzpenjanje kakor tudi za smučanje, predvsem pa tudi za primeren odnos do gorskega sveta.
To ni televizija!
Navdušenje nad različnimi oddajami tipa hi5 je seveda logično. V njih akterji plezajo, smučajo, letijo in še kaj tudi tam, kjer si običajni smrtniki le težko zamislimo - a njihove akrobacije se zdijo tako preproste in njihove izjave tako navdušujoče vabljive, da nas takšno površno prikazovanje določenih dejavnosti lahko hitro zavede. Zdaj, ko živimo v obdobju nenehnega pomanjkanja časa, vsekakor potrebujemo sprostitev. Za nekatere mora biti ta čim bolj intenzivna in adrenalinska, zato je vse več iskanja različnih ekstremov.
Vendar pa so oddaje na televiziji eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Gore ponujajo kar nekaj tovrstnih aktivnosti, smučanje je le ena od njih. Vendar pa se je treba zavedati, da sneg skriva veliko vprašanj in odgovorov, ki jih moramo poznati, preden se odpravimo na neurejene smučarske terene. To naj bi potekalo preko različnih gorniških šol in tečajev ter nabiranja izkušenj v družbi izkušenih inštruktorjev in vodnikov. Šele ko je naše znanje dovolj veliko, se lahko odpravimo sami na pobočja gora. A to seveda ne pomeni, da lahko gremo ob vsakih razmerah in vremenu ter da se nam ne more pripetiti nič nepredvidenega.
Zanimivo je, da moderni mediji, predvsem internet, ponujajo velike možnosti informiranja. Tako lahko tudi za snežne razmere in nevarnosti najdemo informacije na spletu, preden se odpravimo v naravo, ter se temu prilagodimo. Najprej z izbiro ture, na terenu pa glede na naše izkušnje in trenutne razmere tudi z izbiro primerne smučine ali s prekinitvijo ture, če so razmere prenevarne. Letošnja zima je poleg tega, da je zelo radodarna s snegom, tudi precej muhasta s preobrazbo snega, zato je v visokogorju skoraj neprestana in velika nevarnost snežnih plazov. In čeprav je smučarjev v gorah precej manj kot običajno, za ture pa so primerni le redki cilji, je nesreč vsekakor preveč. V letošnji zimi je že veliko ljudi izkusilo plaz v pravem pomenu besede, na žalost pa se je nekaj tovrstnih nesreč končalo tragično. Predvsem zaradi lahkomiselnosti med turnimi smučarji in free riderji.
Ubije lahko že zračni pritisk
Velikokrat je že bilo poudarjeno, da na smučanju zunaj urejenih smučišč potrebujemo opremo za zaščito in reševanje iz plazu. Med to štejemo plazno (ali lavinsko) žolno, snežno lopato, plazno sondo. Ne pozabimo na cepin in dereze, ki so obvezna zimska oprema, saj vedno obstaja možnost, da moramo na zahtevnejših delih ture zaradi varnosti sneti smuči in nadeti dereze ter v roke vzeti cepin. Obstajajo tudi razni pripomočki, ki nas ob plazu obdržijo na površini. To so neke vrste samonapihljivi baloni, nekaj podobnega kakor zračne blazine v avtomobilu.
Vendar pa se je treba zavedati, da nas lahko kljub popolni opremljenosti plaz zasuje in poškoduje. Lahko zadenemo ob skalo ali drevo, kar je bil že večkrat vzrok smrti v plazovih ob običajni zadušitvi, ki je posledica dolgotrajnega iskanja in reševanja zasutega. Nekatere vrste plazov, predvsem plazovi pršiča oziroma nesprijetega snega, dosegajo tudi takšne hitrosti, da nas lahko ubije že zračni pritisk, ki se ustvari na čelu plazu. Ta dosega hitrosti tudi 300 kilometrov na uro in več. Zato je dobro, da se izven urejenih smučišč ne odpravljamo brezglavo, temveč da smo primerno opremljeni in predvsem seznanjeni s snežnimi razmerami ter morebitnimi nevarnostmi. Snežna odeja namreč vselej skriva v sebi veliko neznank, zato naj nas nikar ne premami le njen videz. In: varnost na turah oziroma pri vseh naših dejavnostih nam bo dala tudi veliko lepše občutke ob koncu ture.
Koristne informacije
Nekaj spletnih naslovov, kjer je možno izvedeti za vreme, razmere, opozorila in ostale informacije o smučanju zunaj urejenih terenov:
http://www.gore-ljudje.net/
http://www.turni-klub-gora.si/
http://www.vreme-si.com/
http://meteo.arso.gov.si/
http://www.arso.gov.si/
Boris Strmšek