Rok Eržen: ... 
Sončni vzhod na izjemni gori v izjemnem okolju 
V nedeljo 12. januarja je na vrsti Stenar, ki je znan po izjemno lepem sončnem vzhodu. Ta čas je v gorah kar veliko snega, zato je previdnost zelo pomembna ... ta je še toliko večja, če se v gore odpravimo ponoči. In, če želimo videti sončni vzhod z vrha, potem nam kaj drugega tudi ne preostane ...
Cesta v dolino Vrata je sicer v zimskem času zaprta, vendar pa je bila ta dan povsem normalno prevozna do Aljaževega doma.
Tam se torej vse začne. Ker je snega spodaj res bore malo, se odpravim kar proti Sovatni, ki ni ravno zimski pristop za na Stenar. Spodaj se takoj pokažejo ogromni plazovi, ki so pod seboj pokopali kozoroga ali gamsa ... nič kaj prijeten prizor za začetek ... no, mogoče bo v nadaljevanju bolje ...
Najtežje mesto na Sovatni je bil zadnji skalni skok, ki je poleti lepo zavarovan z jeklenico ... Ker se čez steno ni dalo, sem se odpravil desno v grapo, ki je bila lepo zalita in tudi sneg je bil odličen ... je pa zelo dolga in strmina ne popusti vse do vrha ... ni prostora za počitek ... obvezno dva plezalna cepina in plezalne dereze!
Na vrh Sovatne pridem bolj desno od običajne poti ... in se usmerim proti Stenarju po strmem snegu in plazovini ... končno mi po dobrih 6 urah uspe priti na vrh.
Zdaj si pripravim vse potrebno, za prihod sonca ... že v zraku je slutiti, da bo tole danes res nepozabno.
Lepo je bilo in skoraj brez vetra. Malo pred pol osmo pride na plano sonček in vzdušje se takoj spremeni ... tema je dokončno odšla in prišel nov dan...sledi poklon soncu in potem preko Stenarskih vratc nazaj v dolino.
Sneg je bil po večini zelo dober, mestoma pa leden in napihan ... pod vratci je bil suh in slabše predelan ... čudovit dan v gorah ...
Začetek pri Aljažu ... več > Sončni vzhod na zimskem Stenarju