Janez Pikon: Bučanje vklenjene reke Radovne v ozko tesen močno odmeva, njo bogatijo tolmuni, brzice, slapiči in erozijski lonci, izhod iz soteske krasi še slap Vintgarski šum.
Slikovita in globoka Soteska Vintgar se vije 1600 metrov pod in med gozdnim vrhom Boršt in Hom ob vasi Podhom in Blejsko Dobravo, po njej se vije reka Radovna, ki je skozi tisočletja izdolbla sto metrov visoka korita v višja strma pobočja. Številne brzice, slapovi, tolmuni, brzice in druge izbrušene oblike delovanja vode tvorijo zanimive oblike sten do slapu Vintgarski šum, ki pada v 13 metrov globoko strugo. Soteska je bila za obiskovalce opremljena z galerijami in mostovi prvič že v letu 1893. Poti so nekajkrat propadle in bile zopet obnovljene. Bučanje vklenjene reke Radovne v ozko tesen močno odmeva, njo bogatijo tolmuni, brzice, slapiči in erozijski lonci, izhod iz soteske krasi še slap Vintgarski šum.
Ob koncu soteske je zajezitev za hidroelektrarno Vintgar. Strugo reke Radovne prečka železniška proga z železniškim mostom preko slikovite soteske z včasih divjo strugo, kamniti most je največji in v celoti ohranjeni železniški ločni most v Sloveniji, gradnja seže v čas gradnje Bohinjske železniške proge v leto 1904 in 1905. Soteska Vintgar so za turiste prva urejena korita, ki so dala ime tudi drugim številnim soteskam »Vintgar« in so zaščitena kot naravni spomenik, nam povedo ob vhodu v sotesko.
Po obilnem deževju v zadnjih majskih dnevih se nam soteska predstavi z dokaj močnim vodnim tokom, slapovi in struga reke Radovne nam pričarajo prelep pogled po divji soteski. Mostovi in galerije nas vodijo pod in med visoke pečine nad strugo, tako si še lažje ogledamo izklesane in temne kamnite visine Boršta in vzhodne stene Homa, ki sta med svoje temne stene spustila reko divjati in ji brusiti globoko v previsne pečine soteske.
Janez Pikon