France Malešič: Franci Savenc
Kamnik, 1. 2. 1983
Najlepša hvala za vsa sporočila, še posebno pa za zadnje pismo. Rad bi vam napisal nekaj besed, a žal ne gre kot bi želel.
Iz vaših pisem vedno bolj veje razočaranost nad stanjem, v katerem se nahaja naša alpinistična organiziranost, še posebno pa, ker vsega vašega dolgoletnega truda, kot da ni videti in so njegov odmev le negativne stvari. Veste, da sem bolj konfliktne narave in sem skušal vedno povedati, kar mi ni všeč, kljub temu pa moram reči, da so vsi ti očitki vam, pa tudi vaši očitki samemu sebi, tako zelo malo osnovani in neprimerljivi z dragocenim, neprecenljivim delom, ki ste ga opravili, da ne smejo biti pomembni. Marsikdaj ste šli zaradi planinske stvari preko marsikaterih zatikov in s tem marsikaj rešili, vendar pa razumem, da tega ni mogoče vedno storiti. Vseeno pa si moramo tudi pri tem najbolj sami stati ob strani in se ne pustiti stvarem. Če smo prepričani, da je nekaj dobro, potem to naredimo s to zavestjo, vsemu navkljub. Samo delo bo ostalo, vse drugo bo prešlo, kot, da ni nikdar bilo. Pri vsej stvari sploh ne gre za alpinizem! Gre za to, kako naj preživimo mladost in zrelo aktivno dobo, kako naj ob tem ohranimo svojo individualnost, a se kar najbolj vključimo v družbo. Lahko bi počeli ne vem kaj drugega, ker pa smo doma v gorah in planinski tradiciji, počnemo omenjene stvari z "uporabo" alpinizma. To je morda malo krivoversko poenostavljeno filozofiranje, a je nekaj na tem. Moram pa priznati, da ga ni v slovenski planinski zgodovini, ki bi se na njegov račun zlepa in zgrda učilo toliko generacij, kot na vaših plečih!
In vendar. Samo planinska vztrajnost in trma nekaj velja. Nikar se ne pustite nezrelim načelnikom in tudi ne iščite zadoščenja pri njihovem morebitnem priznanju. Vse to vodi v začarani krog, zato ga prekinite vsaj tako, da ne jemljete resno takih stvari. O tem bi se morala (morali) prijateljsko pogovarjati še in še.
Pred kratkim mi je pisal Klinar - prav značilno po njegovo: Vse, kar delamo za hribe, je le dim, ogenj pa so hribi, zato jih imejmo pred očmi in skočimo na obisk, če se le da.
Pustimo tisto, kar je bilo, načrte, ki nam niso uspeli. Še vedno imate veliko načrtov, ki so odlični, ki hodijo pred časom in so tudi izvedljivi. Pri tem bo še dosti zadoščenja, o tem ni nobenega dvoma. Kljub temu pa se zavedajte, da bodo današnji alpinisti, če opustite vaše dosedanje delo, kaj kmalu tarnali za dobrimi starimi časi, ko ste nas razvajali v brezdelju.
Nikakor vam ne želim prigovarjati, da bi pustili delo, ki ga opravljate v dobro vseh. Gotovo je v tem še dosti zadoščenja, ki vam bo pomagalo, da boste preko marsikdaj nizkih ovir razločno videli gore in ohranili svoje zdravje.
Teh nekaj besed sem nameraval napisati že pred novim letom in jih jemljite le kot voščilo v preostalem letu.
Srečno! France