Borut Peršolja: Vreme z vsemi svojimi prvinami (temperatura, vlaga, svetloba, veter …) ves čas
... spreminja zaznavo gorskega površja. Zlasti konveksne, pa tudi konkavne oblike površja omogočajo orografski učinek vremena na privetrni in zavetrni strani gore/gora.
Ko se znajdemo v oblaku, katerega del, ki nas obdaja, imenujemo megla, se pokrajina, po kateri se gibljemo, v celoti spremeni. V resnici ostaja docela enaka, popolnoma pa se spremeni naša zaznava.
Nejasnost, nedoločenost, negotovost.
Vse to velja dokler ne pridobimo dovolj gorniških izkušenj, prepotrebnega znanja in pustimo tudi intuiciji, da nam omogoča zvizualizirati od prej znano pokrajino.
Jasnost, določenost, gotovost.
V kombinaciji s snegom in mrakom postaneta hoja in vodljivost izjemno zahtevni. Zbranost se dvigne visoko čez običajno raven. Vrnitev na vhodišče je prežeta z utrujenostjo, ki jo ista pot, ista pokrajina – v idealnih razmerah – nikakor ne more izvleči iz mišic in glave.
Telo/stroj, ki deluje 100 odstotno, pokaže svojo prvinsko prilagodljivost in spoštljivo ponižnost. Zato se splača hoditi. Zato je treba poskusiti.
Zadovoljstvo.