Bojan Ambrožič: ... (skoraj) kot pozimi
Včeraj sem po številnih poteh okrog Krme opravil dolgo in naporno turo. Zato ji je danes moralo slediti nekaj krajšega. S kolegom Erazmom sva se podala na Stenar.
Na začetku nama je pot čez Sovatno krajšal izjemen pogled na Triglavsko severno steno. Zato so se višinci hitro nabirali. Vendar, v stilu vremena zadnjih nekaj dni, so vrhove začeli zakrivati oblake in razgled je kmalu izginil v megli.
Samo dobri dve uri hoje in sva iz poletja v dolini prišla v popolnoma drug svet. Svež sneg, ki je padel dva dni nazaj, se je pojavil že na Dovških vratcih. Nisem bil toliko presenečen nad snežno odejo, kot nad njeno debelino. Snega je bilo v povprečju kar 10 -15 cm. V snežnih zametih pa se je lahko udrlo tudi do kolen. Naprej od Dovških vratc proti Stenarju pa sploh še ni bilo gazi. Zato sva, kdo bi si mislil, konec julija, zagrizla v deviško snežno belino.
Slediti poteku letni poti ni bilo težko, saj gre ta dokaj pametno čez najlažje prehode. Markacije pa so bile tudi večinoma vidne. Kjer pa nisva bila popolnoma sigurna kam morava zaviti, sva sledila gamsjim stopinjam. Te so se kot po pravilu izkazale da vedno vodijo nazaj na pravo pot. Gams že ve! Tako sva opravila letni, vendar čisto zimski pristop na Stenar. Cepinov nisva imela (škodili pa nebi), vendar se je tudi brez njih dalo varno hoditi, saj pot na Stenar ni nikjer strma ali nevarno izpostavljena. Sneg pa je bil južen in se je močno prediral. Z vrha, globoko v megli, sva si razgled na Kriška jezera samo predstavljala.
Sledil je zabaven spust po snežiščih nazaj do Dovških vratc. Od tam pa sva se vzpela čez Bovški Gamsovec proti Luknji. Zanimivo pa je bilo naslednje. Pot na Bovški Gamsovec, ki gre po severni strani gore, je bila skorajda kopna. Obratno pa je veljalo na drugi strani – na sestopu proti Luknji – po povsem južni strani gore. Sestop po zasneženih in zelo spolzkih policah je bil zelo nevaren za zdrs. Torej je bilo nenavadno to, da je trenutno precej več snega na južnih pobočjih gora (npr. pristop na Stenar), kot na severnih. Cepin pa tudi na tem odseku poti ne bi kaj dosti pomagal.
Lep gorniški pozdrav,
Bojan Ambrožič