Nedeljski dnevnik, 14.05.06, vaš zakaj, naš zato
Nedeljski dnevnik, 14. maja 2006
vaš zakaj, naš zato
Janez Prijatelj
Štetje časa
»
Kako je s štetjem časa po Kristusovem rojstvu od Mohameda naprej? Tudi Francozi so menda imeli med revolucijo svoje šteje časa,« nas sprašuje bralec F. K. iz Maribora.
Res je zanimivo, da štejemo vsak po svoje, a prepričani smo, da imamo le mi prav in daje neskončno pomembno, da letos pišemo leto 2006 in ne po nekem naključju 6560. Veste, ni pomembna letnica, pomembna sta človekova vloga in njegovo mesto v zgodovini, ne pa številka dneva, tedna, meseca in leta.
Mnogo narodov šteje leta od Kristusovega rojstva. To štetje je prvi uvedel opat Dionizij Exiguus leta 525. V nobenem dokumentu ne more pisati, da so jo izdali, na primer, leta 490 po Kristusovem rojstvu. Novo štetje se je uveljavilo najprej na Angleškem, kajti rimski papeži so ga uvedli šele ob koncu prvega tisočletja. Dandanes je pri vseh kristjanih splošno v rabi (mi smo še pred kratkim govorili in pisali o začetku naše ere ali našega štetja) in se tudi pri nas spet vrača raba »po Kristusovem rojstvu«. Imamo pa to pomanjkljivost, da določeno leto po Exiguu ni pravo Kristusovo rojstno leto, kajti Kristus se je verjetno rodil štiri leta prej.
Ljudje smo si pač različni in vsakemu se zdi, da ima prav vedno samo on, drugi pa se usodno motijo v svoji sodbi, zato so tudi narodi od nekdaj šteli leta vsak po svoje. Bizantinsko štetje (od ustvarjenja sveta) se je začelo 1. 9. 5508 pred našim štetjem in judovsko prav tako od ustvarjenja sveta, zanimivo pa je, da je svet za ude vsekakor malo mlajši, od 1. 10. 3761 pr. n. š. Olimpijsko štetje se je začelo s prvo zapisano olimpijado 1. 7. 776 pr. n. š., rimska doba od ustanovitve Rima 24. aprila 753 pr. n. š. in mohamedansko štetje od Mohamedovega bega iz Meke v Medino (tako imenovane hidžre) 16. 7. 622. Francoski revolucionarni koledar sega od ustanovitve republike 22. 9. 1792. Japonci poleg našega upoštevajo še staro štetje po cesarjevih vladarskih letih. S smrtjo cesarja Hirohita se je končala era Sova (izobraževanja in miru), ki je trajala 68 let, s cesarjem Akihitom pa se začenja osemnajsto leto štetja Haisei (popolni mir na zemlji in nebu). Skorajda ni omembe vredno, a naj bo: tudi Mussolini je zahteval, da v Italiji uvedejo nov koledar, in sicer od njegovega pohoda na Rim leta 1922. No, ta je bil kaj kratkega veka, le do septembra leta 1943.
Kar zadeva francoski koledar, pa tole: 22. septembra 1792 se je začelo prvo leto republikanskega štetja. Konvent je 5. oktobra 1793 uzakonil nov koledar: leto se začne v jesenskem enakonočju in ima dvanajst mesecev po 30 dni in pet dodatnih ali sanskilotskih dni, ki so pravzaprav prazniki revoluciji na čast. Mesec so delili na tri dekade, dneve pa označevali z latinskimi rednimi številkami: primidi, duodi, tridi, guartidi, guintidi, sextidi, septidi, octidi, nonidi, decadi. Meseci so imeli naslednje imena: jesenski meseci - mesec trgatve, mesec megle in mesec slane; zimski -mesec snega, mesec dežja in mesec vetrov; spomladanski - mesec klitja, mesec cvetja in mesec livad; poletni- mesec žetve, mesec vročine in mesec sadežev. Imena je dal francoskim mesecem pesnik in politik Fabre tfEnglantine, ki so ga pozneje (leta 1794) obglavili (očitali so mu, daje prejemal podkupnino). Ta koledarje ukinil Napoleon 2. 9. 1805.
Pa še to: koledar kot tabelarni prikaz let, mesecev, tednov in dni ima seveda sila bogato zgodovino, toda če se omejimo samo na tiskanje koledarjev, smo lahko kar ponosni, da smo že leta 1582 v Tubingenu dobili prvi slovenski tiskani koledar z naslovom Ta slovenski koledar. Izdal gaje Primož Trubar.