Izpod Ojstrice se k Savinji spušča dolg, vitek greben večinoma nepristopnih skalnih čeri ...
Med samotnim Robanovim kotom in zelo obiskovano, turistično znamenito Logarsko dolino se izpod Ojstrice k Savinji spušča dolg, vitek greben večinoma nepristopnih skalnih čeri, ki so jim bili nekoč kos spretni pastirji in lovci, a danes k sebi zvabijo le kakšnega samotarja z zvrhano mero plezalskih znanj in sposobnosti. Dvoje vrhov v tem grebenu pa je vendarle bolj človekoljubnih, saj sta si na svoji temeni dovolila pripeljati z rdeče belimi znamenji poslikani stezici. Prvi stoji Ojstrici v naročju in ga od nje loči globoka Škrbina, na drugem pa grebenska rez začenja izgubljati visokogorski značaj in se razlije v strma gozdna pobočja nad globoko sotesko mlade Savinje.
Strelovec (1763 m)
Grintovci s Strelovca. Foto: Mitja Košir
Prvi omenjeni vrh je seveda Krofička, ki so ji menda nekoč rekli tudi Grofička (2083 m), drugi pa je naš Strelovec, vzpetinica, ki svojo glavo komaj pomoli nad gozdno mejo, a je vendarle nadvse hvaležen gorniški cilj, še posebej zdaj, v pozni jeseni, ko mu golo glavo krasi venec zlatih macesnov, obzorja pa srebrijo ogrlice visokih gora vzhodnih Grintovcev.
Na Krofičko se lahko gornik brez alpinističnih ambicij vzpne le po poti s Klemenče jame, od tamkajšnje Koče pod Ojstrico (1208 m), kamor pride v poldrugi uri od Doma planincev v Logarski dolini (835 m), vendar tudi ta pot ni brez vsakršnih pasti (pod vrhom je strmo in krušljivo), zato previdno in po pameti. Krofički na teme lahko splezamo tudi s Škrbine (1800 m), ostre zareze med mogočno Ojstrico in našo goro, vendar bomo ta vzpon čez Zadnji travnik prepustili alpinističnim mojstrom, ali pa si bomo omislili spremstvo gorskega vodnika.
Skalni greben med Krofičko in našim Strelovcem, imenovan Ute, ki se najvišje požene na Travniku (2029 m) in se tik pred Strelovcem strmo spusti na travno sleme Movznika, je popolna divjina, kamor sem ter tja še seže komaj opazna sled nekdanjih pastirskih in lovskih steza, jo pa vse vprek križajo stečine rogate divjadi, ki tukaj uživa svoj mir in svojo tišino. In prav sem na Movznik, od koder je do vrha Strelovca res le streljaj po oblem travnem hrbtu, obdarjenem z bogastvom razgledov, lahko pridemo iz Logarske doline, iz Solčave, ali pa iz Robanovega kota. Solčavska pristopa, tisti pod Logarsko pečjo (1536 m) in mimo Icmankove planine, ali oni čez Peči, mimo Haudeja in Kneza (1220 m) sta dolga in naporna, hitreje, a bolj navkreber nas na vrh Strelovca pripelje sicer redko obiskana, a razgledov na vse kar ponuja Logarska dolina polna pot čez Plesnikovo in Icmankovo planino, kamor krenemo od Doma planincev v Logarski dolini. Od tam nas na Strelovec popelje tudi najbolj priporočljiva in verjetneje tudi najbolj obiskovana pot mimo Klemenče jame in preko grebenske grbe Puklovca pod Krofičko na Movznik in na vrh. Lepa je tudi pot od Kneza nad Robanovim kotom in po južnem pobočju prek Knezove planine na Movznik.
Tisto kratko potovanje od stičišča vseh poti na Movzniku Strelovcu na plešasto glavo je kronski dokaz, da v naših gorah ne veljajo vsi presežniki le navpičnicam in višinskim rekordom. Takole gorniško potovanje, v tej pozni jeseni, v prelestnosti vseh najlepših barv na nebu in na zemlji, je prav gotovo vredno zapisa v najžlahtnejšo spominsko knjigo.
Najprej seveda poglejte v knjigo Kamniške in Savinjske Alpe (PZS, 2004) in vzemite s seboj zemljevid Kamniške in Savinjske Alpe 1: 50.000.