o poškodovani planinski postojanki Planinsko društvo Gorje na Doliču, ki je bil v torek, 16. junija 2009, ob 11.30 na MOP – ARSO / Dodali smo dokončen zapis posveta, ki smo ga dobili danes iz pisarne PZS
Iz pisarne PZS smo dobili dokončen zapis posveta (povezava za prenos dokumenta v PDF je na desni strani), dopolnjen s pripombami članov posveta. Opažene spremembe smo v objavi označili.
Posveta na Ministrstvu za okolje in prostor – Agencije RS za okolje (ARSO) so se udeležili: mag. Tomaž Pogačar namestnik generalnega direktorja, Gregor Sluga vodja sektorja za prizemno meteorološko mrežo, Danilo Škerbinek član predsedstva IKAR- Mednarodno združenje za gorsko reševanje, dr. Jože Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, Martin Šolar Triglavski narodni park, Marko Podrekar ministrstvo za gospodarstvo, Peter Torkar župan občine Gorje, Marica Okršlar Planinsko društvo Gorje, Franc Benedik predsednik Meddruštvenih odborov PD Gorenjske in mag. Franc Ekar predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je bil tudi pobudnik sklica. Svojo odsotnost je v imenu URSZR opravičil G. Turnšek. Na posvet je bil vabljen tudi predstavnik občine Bovec
Planinsko postojanko na Doliču, ki stoji na sedlu med Šmarjetno goro in Kanjavcem, ki je v lasti in upravljanju Planinskega društva Gorje so zimske razmere letošnje zime popolnoma uničile. Domnevni vzroki so izjemno velike snežne padavine, močni vetrovi ter s tem snežni nanosi, zapolnjena korita plazov. Ta triglavska, planinska postojanka imenovana Tržaška koča na Doliču na nadmorski višini 2151 m je bila 19. avgusta 1973 v celoti posodobljena in razširjena z dokaj velikim prizidkom. Prvo kočo /leseno/ na neposredni bližini so postavili italijanski planinci CAI 14. septembra leta 1930. Takoj po drugi svetovno vojni, 15. avgusta 1948, pa je bila ta postojanka obnovljena in odprta za planinske namene. Ta dela so uredili Planinsko društvo Gorje, ki je objekt tudi prevzelo skupaj s Slovenskim planinskim društvom. V letu 1950/1951 so velike količine snega leseni objekt povsem uničile. Pri obnovi objekta so izbrali v letih 1952 nekoliko višjo lokacijo in 26. julija 1953 odprli na novo prestavljeno postojanko. Imenovali so jo Tržaška koča na Doliču, ki stoji na planinsko aktualnem križišču planinski poti za Triglav, Prehodavce, Planiko, Zaplano, Hribarice, Velo Polje. Ta lokacija je tudi izjemnega pomena za visokogorski turizem saj se iz doline Trente v poletni sezoni do nje povzpne preko 30.000 obiskovalcev. Med obiskovalci je vse več ljudi iz tujine. Območje je še iz časa iz prve svetovne vojne tudi zgodovinsko zanimivo, pa tudi obdobje Rapalske meje, ki je potekala prav preko teh področij.
Sklepi, ugotovitve in zaključki:
1. Ugotavlja se, da je ta naravna nesreča popolnoma uničila planinko postojanko v vrednosti najmanj 2 MIO EUR.
2. Zaradi »občutljivega« in gorsko varovanega področja narodnega parka bi morala obnova potekati na kar najbolj obstoječi lokaciji in zemljišču v lasti Planinskega društva Gorje. Spremembe lokacije in pridobivanje za to potrebnih soglasij bi se časovno oddaljile za najmanj pet let.
3. Triglavski narodni park bi se načeloma strinjal za to obnovo, čeprav so bile tudi že prisotne pobude, da se postojanka »Dolič« ne obnavlja ali še manj postavlja nova. Tudi stališča Triglavskega narodnega parka in Planinske zveze Slovenije so poenotena, da se v »narodnem parku« ne gradi ali razširja več novih planinskih postojank, kakor tudi ne gradi v novih planinskih poti.
4. Agencija Republike Slovenije za okolje da pobudo na Ministrstvo za okolje in prostor za popolnitev obstoječe Komisije za snežne plazove, saj je nekaj članov omenjene komisije v času od njene ustanovitve preminulo. ARSO predlaga v imenovanje ustrezno usposobljene uslužbence ARSO.
5. S pobudo, da bi se kot nadomestni objekt za planinsko postojanko »Dolič« obnovila kasarna »Morbenia« se udeleženci tega posveta iz več utemeljenih vzrokov ne strinjajo.
6. Planinskemu društvu Gorje se predlaga, da se kar najhitreje, skupaj z občino Gorje, pripravi informatika o lastnini in zemljiško - knjižnem razpolagalnem stanju zemljišča.
7. Planinsko društvo Gorje v največji možni meri zbere vse možne, tudi najstarejše podatke o stanju plazov, vključno z zadnjim, ki je povzročil uničenje »Doliča«. Nadalje poišče izdelovalca idejno projektne zasnove, s katerim bi pripravili predloge in osnove za sanacijo objekta, predlagal varno lokacijo, oziroma predloge zavarovanja obstoječe lokacije pred snežnimi vplivi, njihovo težo, plazenji. Pripraviti se mora tudi aproksimativna ocena vrednosti obnove. Želeno je tudi, da se pripravi predlog terminskega plana aktivnosti za sanacijo, rekonstrukcijo in obnovo »Doliča«.
8. Investitor PD Gorje pri pripravi idejnega načrta nadomestne gradnje pridobi strokovno mnenje Komisije za snežne plazove pri Ministrstvu za okolje in prostor.
9. Izgradnja obnove planinske postojanke »Dolič« mora upoštevati načela, da je projekt prijazen okolju, da v kar največji meri upošteva ekološka in funkcijska načela »današnjih« planinskih koč, uporabo sodobnih materialov, tehnologije.
10. Pričakovani viri finansiranja: Zavarovalnica, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za gospodarstvo, Fundacija športnih organizacij, Evropski socialni skladi, sredstva za »Razvoj podeželja«, Solidarnostne denarne društvene nabiralne aktivnosti za pomoč pri obnovi planinske postojanke na Doliču. Za podporo pa se zaprosi tudi sosednje države in evropske alpske planinske zveze, združenja ...
11. Triglavski narodni park, Planinska zveza Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor - ARSO in Fakulteta za strojništvo naj proučijo pobudo za uvedbo sodobnega energetskega vira v gorskem svetu, prijaznem za namene planinskih postojank in predlog najoptimalnejših transportnih ter logističnih sistemov za namene oskrbovanja ter gospodarjenja visokogorskih planinskih postojank.
12. V sredstvih javnega obveščanja in na Doliču samem naj se namestijo opozorila, da naj obiskovalci iz porušenega objekta ne odnašajo predmetov.
13. Vlado RS se zaprosi za odobritev brezplačnih helikopterskih prevozov za namene odstranitve ruševin uničene koče, za pripravo sanacijske projektne dokumentacije.
Zapisal:
mag. Franci Ekar,
predsednik PZS