Nedeljski dnevnik - Franci Horvat: Matkov kot in Škaf sta večini oči skrita. Škaf doseže globino dvajsetih metrov in širino desetih.
V jezeru je živel zmaj, pred katerim so imeli ribiči velik strah, saj je vsak njegov gib v globini jezera pomenil nevarnost, da se jim prevrne čoln. Če je zmaj priplaval na površje in udaril z repom po vodi, je nastal vihar, da je padalo drevje daleč okoli.
Gorje človeku in živali, kadar se je zmaj odpravil na suho iskat hrane. Vse je bežalo pred njim, vse drevje se je pripogibalo za njim in ga hotelo pobiti s svojimi vrhovi. Ubiti bi ga mogel samo macesen s sedmimi vrhi, a macesnov se je zmaj izogibal in se tako zmeraj srečno vrnil v jezero.
Nekoč je zmaj prišel pod Puščavniško zijaiko gledat steno, ki je zadrževala jezero. Glodal jo je tako dolgo, da jo je preglodal. Takrat je voda iz jezera iztekla do solčavske cerkve, kjer je pred cerkvenimi vrati pustila.zibelko. Tudi na Ljubnem je segala tako visoko, da je na mestu, kjer je zdaj župnijska cerkev, pustila kip sv. Elizabete. Ko so Ljubenci našli ta kip, jim je spregovoril:
»Po vodi sem priplavala, povodi bom odplavala, do takrat me pa vzemite pod streho.«
Material za solčavske ceste
Zgodba je iz knjige Preproste zgodbe Solčavskih planin, ki jih je zapisal Jože Vršnik.
Legenda govori o jezeru, ki se naj bi nekoč nahajalo v Matkovem kotu, zato ni čudno, da se potok imenuje Jezere. Nekateri domačini Zgornje Savinjske doline, radi rečejo, da je to svet velikanov, kajti kar nekaj zgodb kroži v njih.
Matkov kot je najmanjša in najzahodnejša dolina v povirju Savinje. Stisnjena je med mogočne.vrhove Savinjskih Alp in je precej osamljena. Vzroke je treba iskati v mejnem pasu, ki je bil še v času Jugoslavije strogo varovan. V srednjem delu je dolina tesna in globoka vrezana s potokom Jezere, ki privre na dan v roju izvirkov iz proda in morene. Spodnji del kota, kjer prav tako ne manjka proda, je povsem razrit od delovnih strojev. Gradbeni material so odvažali, in ga verjetno še bodo za nove solčavske ceste. Na prisojnih južnih pobočjih se nahajajo samotne kmetije, kot so Gradiščnik, Kočnar, Perk in Matk. Prav slednji ima pri imenih nekaterih zanimivosti veliko prepoznavnost (Matkova kopa, Matkovo okno, Matkova planina in Matkov škaf), toda velja omeniti, da jih turizem še ni zastrupil.
Kaj je Škaf?
Zatrep doline, pod Mrzlo goro, je pravljično lep. Številni slapovi so zanimivi poleti in pozimi. Tu se nahaja tudi lovska koča, kjer se lahko popotnik ustavi ter odžeja.
Povsem na koncu doline pa se skriva naravna znamenitost - Škaf. Kaj je sploh Škaf in kako nastane? To ni nič drugega kot v snežišče izdolbena luknja, ki dejansko spominja na škaf. Pod previsno steno manjše krnice čez zimo nastane večje plazišče. Ko se otopli, pada čez,steno slap, ki ga napaja snežnica krnice 
pod Mrzlo goro. Padajoča voda dolbe snežišče, dokler ne pride do meliščnega dna in s tem je Škaf prebit. Velikost Škafa je običajno v začetku junija največja in lahko doseže globino 20 m in več, širina pa znaša okoli 10 m. Čez poletje se debelina snega močno zmanjša, če pa je pozimi malo snega, lahko na jesen Škafa ni več ali ga je samo še za vzorec.
Konec pomladi je dolina poznana po številnem gorskem cvetju, med katerim izstopa lepi čeveljc. Sodi med največje evropske orhideje in je zaradi redkosti zavarovana (že od leta 1922). Cvet oziroma medena ustna s svojo obliko spominjajo na obuvalo. Živo rumena barva medene ustne privabi žuželke, ki jo oprašijo, ko iščejo izhod iz nje.
Vzrokov za obisk dokaj pozabljenega Matkovega kota in Škafa je torej dovolj.
Franci Horvat