Delo, 21.03.05 - Diana Zajec: Pilotski projekt helikopterske nujne medicinske pomoči je podaljšan
Zdravje
Helikopter za novo življenje
Tekma s časom
Pilotski projekt helikopterske nujne medicinske pomoči je podaljšan do septembra - Na Krvavcu pred kratkim dva tragična dogodka
Minilo je poldrugo leto, odkar je zaživela helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP), ki ima svoje prostore na Brniku, blizu vojaške enote. Doslej je nujnost svojega obstoja potrdila že 242-krat. Zdaj se je znašla na razpotju, ko bo treba zastavljeno delo dokončati, odpraviti pomanjkljivosti in končno tudi v Sloveniji vzpostaviti evropsko primerljivo službo tovrstne medicinske pomoči. Nedavni pogovor z ministrom za zdravje Andrejem Bručanom se je končal z dogovorom, da bo pilotski projekt HNMP podaljšan do septembra.
Člani HNMP – teh je 59, od tega 16 zdravnikov in 43 zdravstvenih tehnikov – že tako ali tako delajo v enotah nujne medicinske pomoči (NMP), zato so vajeni terenskega dela. Po pripovedi dr. Lili Gantar Žura, z njo smo se pogovarjali v »bazi« na Brniku, so v nenehni tekmi s časom. Vendar jih takšno delo navdaja z zanosom, bolnike pa z upanjem, saj so po okrevanju prav zaradi pridobljenega časa posledice nesrečnega dogodka bistveno blažje.
»Prednost helikopterja je v tem, da lahko bolnike z akutnim miokardnim infarktom prepeljemo tudi iz oddaljenih krajev, na primer iz Cerknega, Tolmina, Ajdovščine. Kakovost življenja po opravljenem posegu – po koronarografiji (PTCA) je bistveno boljša, posledice na srčni mišici so minimalne, potrebnih je manj zdravil, manj je zapletov pri zdravljenju, bolniki lahko že po nekaj dneh odidejo domov. S prof. dr. Markom Nočem in ekipo Centra za interno intenzivno medicino (CIIM) ljubljanskega Kliničnega centra, kamor bolnike pripeljemo, res dobro sodelujemo,« pravi dr. Gantar Žura. »Tudi prednost hitrega ukrepanja po možganski kapi je velika – če obolelega v treh urah pripeljemo do KC, kjer mu naredijo trombolizo, je kakovost življenja po okrevanju neprimerljivo boljša; ni hemiplagije, oboleli lahko povsem brez posledic preživi tak dogodek …«
Toda v minulem tednu se je pri izvajanju HNMP zgodilo, da je odpovedal helikopter (ta je v lasti vojske, njegova notranjost je prirejena potrebam urgentne medicinske pomoči). Na Krvavcu je moški doživel srčno kap in na pomoč je nato prišla ekipa HNMP z Brnika. Na Krvavcu pa se je helikopter pokvaril; kot je kasneje sporočil tiskovni predstavnik Slovenske vojske, je baje šlo za »manjšo napako«. Dr. Gantar Žura je za Delo povedala, da je nadomestni helikopter sicer hitro priletel, a obolelemu žal ni bilo pomoči. »V zadnjem času sta bila na Krvavcu dva takšna žalostna dogodka. Pred omenjeno intervencijo je bila potrebna še ena reanimacija, mlajšemu fantu je v glavi počila žila; žal je bila tudi ta krvavitev usodna.«
Strokovnjaki, ki sodelujejo v tem projektu, sicer delajo v perifernih prehospitalnih enotah (PHE) nujne medicinske pomoči (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Obala) in v gorski reševalni službi. »Pogosto nas kličejo na smučišča, velikokrat smo bili na Starem vrhu. Gorska reševalna služba namreč pozimi ne deluje, pa tudi sicer je njihova aktivacija precej dolga, zato je v primerih, ko niso potrebne posebne gorske spretnosti, naša ekipa pravzaprav idealna rešitev,« pripoveduje Lili Gantar Žura. Med drugim pove za primer nesreče, ko je bila kot dežurna zdravnica z urgentno ekipo v prehospitalni enoti v Kranju. »Prejeli smo klic o prometni nesreči motorista v zgornjem delu Kokre, na cesti proti Jezerskemu. Podatka o tem, kaj je z motoristom, nam s terena niso posredovali. Zato smo za vsak primer aktivirali helikoptersko enoto in naročili, naj bodo v pripravljenosti. Ko smo prišli na teren in videli, da so poškodbe motorista resne in da bomo v resnici potrebovali helikopterski prevoz, smo ekipo tudi uradno aktivirali. Na kraj dogodka so prišli hitro, saj so naš klic pričakali že v helikopterju. Do njihovega prihoda smo poskrbeli za pacienta, ga mobilizirali. Potem smo ga, ker je imel poškodbo hrbtenice, samo premestili v helikopter. Prednosti so bile ogromne: izognili smo se gneči na cesti, prevoz je bil bolj miren, manj boleč, manj je bilo možnosti za dodatne poškodbe, ponesrečenega smo hitro prepeljali do Ljubljane, na travmatologijo. Vendar smo kasneje izvedeli, da je žal postal paraplegik, ker je pri nesreči utrpel zlom hrbtenice.«
In izzivi, ki jih prinaša prihodnost? »Mislim, da so prednosti obstoja naše enote tako velike, da nam za prihodnost ni treba skrbeti. Kakovost v življenju bolnikov, ki jim pomagamo, je bistvena. Če bi zdravniki samo za vse infarkte poklicali s terena helikopter, bi bilo intervencij statistično gledano več kot dovolj,« je prepričana dr. Gantar Žura.
Stroške za HNMP krije osnovno zdravstveno zavarovanje, učinki pa so praviloma neprimerljivi z običajnimi prijemi nujne medicinske pomoči. V nenehni tekmi s časom člani HNMP pogosto zmagajo, včasih tudi izgubijo – tako kot se je zgodilo ob omenjenih dogodkih na Krvavcu. Pri zadnjem, ko je helikopter »obtičal« na smučišču na vrhu Zvoha, pa je vendarle treba opozoriti tudi na logistične nesmisle, ki so se dogajali potem. Tako so denimo smučarji na sedežnici zaradi popravila helikopterja za dobre četrt ure (pol ure, preden bi sedežnice tako ali tako nehale obratovati!) obtičali v zraku. Po nepotrebnem.
In kakšne izzive temu projektu prinaša prihodnost? »Izziv je verjetno profesionalizacija službe HNMP, skorajda prelepo pa bi bilo, če bi lahko resno računali na nov, medicinsko opremljen helikopter; zdaj imamo vojaškega, njegova notranjost je le prirejena potrebam nujne medicinske pomoči. Pri prevozu se zdi, kot da bi medicinsko opremo naložili v kombi. Ampak tako je na začetku povsod, pri vseh projektih,« ugotavlja dr. Gantar Žura. Pri tem bi si ekipa HNMP še želela, da bi Klinični center čim prej odpravil veliki minus: nima namreč pristajališča za helikopter. Zato morajo zdaj, ko bolnika naložijo v helikopter in ta vzleti, poklicati reševalno vozilo, ki jih počaka na Roški.
Sicer pa argumentov, ki govorijo v prid nadaljnjemu razvoju tega medresorskega projekta (v njem sodelujejo štiri ministrstva, za zdravje, obrambo, notranje zadeve in promet), ni moč spregledati. O tem so dovolj zgovorni podatki, iz katerih je razvidno, kako tovrstna intervencija ugodno vpliva na preživetje, čas zdravljenja, manjše zaplete in hitrejšo rehabilitacijo, zlasti pri bolnikih s svežim srčnim infarktom ali možgansko kapjo, s hudimi poškodbami ali zastrupitvami.
Diana Zajec