Dnevnik, 17.11.06 – Uroš Šemrov: Martina Čufar.
Dnevnik, petek, 17. novembra 2006
Tekmovalne baterije so prazne
LJUBLJANA - Tedna, ko se od tekmovalnih poti poslavljajo slovenski športniki, kar noče biti konec. Biatlonki Andreji Koblar in plavalcu Blažu Medvešku se bo pridružila Martina Čufar, prva dama slovenskega športnega plezanja.
Konec tedna bo v mednarodni konkurenci tekmovala zadnjič za sklepni tekmi sezone svetovnega pokala v Kranju, zares zadnjič pa se bo v težavnosti pomerila na zadnji tekmi državnega prvenstva v Škofji Loki.
"Prvič sem na tekmi tekmovala prav v Škofji Loki. To je bilo daljnega decembra leta 1990. Prav je, da bo na istem prizorišču tudi zadnja tekma. Tudi Kranj, kjer se bom poslovila od mednarodne scene, je prava lokacija. A nočem preveč razmišljati o koncu. Ko sem pred dnevi videla, kako je šlo na jok Andreji Koblar, sem se kar zjokala. Mislim, da tudi v Kranju ne bom mogla zadržati solza. Vem pa, da je moja odločitev dokončna. Nikoli se nisem šla športa na pol," je pojasnila Martina Čufar.
Mojstrančanka je z svojimi izjemnimi uspehi na tekmah svetovnega pokala in velikih tekmovanjih v športnem plezanju v Sloveniji naredila pravo revolucijo. Sledile so ji številne plezalke, ki so jo imele za vzornico, in se na račun Čufarjeve povzpele v svetovni vrh. Slovenske plezalke so namreč zadnja leta med najboljšimi na svetu, letos so celo najboljše.
"Že lani sem resno razmišljala, da bi končala kariero. A želela sem se posloviti v lepši luči. Velika želja je bila, da bi se še kdaj uvrstila na zmagovalni oder. Začela sem sodelovati s trenerjem Alešem Jensterlom in skupaj z Natalijo Gros smo veliko trenirali. Toda na tekmah mi ni šlo. Baterije so se v vseh letih verjetno spraznile. Ko sem se zjutraj zbudila, sem si rekla: "A že spet je tekma?" Nekoč sem si dejala: "Super, tekma je." In tu je glavna razlika. Če bi še dosegala vrhunske rezultate, bi verjetno še vztrajala, tako pa je čas za slovo," se zaveda nekdanja svetovna prvakinja v športnem plezanju, ki bi imela bržčas v svoji vitrini tudi kakšno olimpijsko kolajno, če bi športno plezanje spadalo med olimpijske športe.
Od plezanja se Martina Čufar, ki bo januarja stara 30 let, ne bo popolnoma poslovila. Vedno je uživala v naravi - v skali, kot pravijo plezalci. In še naprej je povezana z naravo in še veliko bo plezala po skalah. Želi se preizkusiti tudi v drugih načinih plezanja, zato bo kmalu odpotovala v ZDA, kjer se bo soočila s plezanjem v razpokah (t. im. poči). Uživa v dolgih smereh in na visoki višini nad tlemi. Veseli jo tudi delo z mladimi. Izzivov ima torej uslužbenka Slovenske vojske več kot dovolj.
Uroš Šemrov
Najraje se spominja svoje zmage v Serre ChevalierjuLJUBLJANA - Martina Čufar je na tekmah svetovnega pokala 25-krat stala na zmagovalnih stopničkah (6 prvih, 9 drugih in 10 tretjih mest). Bila je svetovna prvakinja in evropska podprvakinja. Pohvali pa se lahko tudi z zmagama na prestižnih mastersih v Arcu in Serre Chevalierju. "Česa se najbolj spominjam? Zmage v Serre Chevalierju. Takrat sem vse smeri preplezala do vrha. Spominjam se, kako sem se na vrhu spraševala, če sem to res jaz. Tudi zmaga v Kranju ima poseben pomen, a v superfinalu nisem priplezala do vrha," se spominja Martina Čufar, ki je letos z Alešem Jensterlom izdala knjigo Z glavo in srcem do vrha, ki govori o celostnem pogledu in psihični pripravi športnega plezalca. (uš) |