Večer, 21.06.06, Narava, gore in ljudje: Jože Dobnik: Vodnik Pot kurirjev in vezistov, 4. izdaja
Jože Dobnik: Vodnik Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, četrta izdaja
Tisoč kilometrov in 41 vrhov
Od prve izdaje je minilo 27 let in ob sedanji, četrti izdaji je častni član odbora za organizacijo Poti Martin Prevorčnik povedal: "V teh letih se je ta transverzala zelo uveljavila. Na več kot tisoč kilometrov dolgi poti se je od leta 1969 marsikaj spremenilo. Nekdanji kolovozi so se spremenili v asfaltirane ceste, nastale so nove gozdne ceste, nekaj nekdanjih planinskih poti je opuščenih, ponekod so poti postale neprehodne, mestna in druga naselja so se razširila in nekaj kontrolnih točk je bilo premeščenih drugam." Vse štiri izdaje je napisal Jože Dobnik, ki je ob četrti izdaji povedal: "Na željo odbora za Pot sem to delo sprejel, čeprav sem se zavedal, da ga bom opravil težje kot v prejšnjih izdajah. Delo pa sem prevzel tudi zato, ker čutim moralno dolžnost do Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije, ki omogočata obstoj Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije, pa tudi do vseh nekdanjih sodelavcev, s katerimi smo skupaj ustanovili to lepo spominsko pot in zanjo skrbeli. Delo pa sem prevzel tudi zato, ker so mi pri tem pomagali člani odbora. Štirinajst kontrolnih točk je novih. Tam, kjer žig doslej ni bil vedno dostopen, so zdaj nameščene skrinjice z žigom, podpisno knjigo in pripomočki. Če bo kontrolna točka po izidu vodnika še kje premeščena, bo na sedanji kontrolni točki obvestilo, kje se po novem nahaja žig. Zavedam se, da tudi četrta izdaja vodnika ni popolna. Vsem, ki se bodo podali na Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, želim, da bi jim ta vodnik olajšal hojo. Znak, ki ga boste prejeli za prehojeno pot, naj bo le vidno priznanje za napor, ki ste ga premagali, notranje zadovoljstvo in spomini na lepa doživetja pa naj bodo vabilo, da se pridružite tistim, ki se vedno vračajo nanjo."
Pot je speljana po progah, ki jih Planinska zveza Slovenije po zahtevnosti uvršča med lahke. Na njih si pri hoji ni treba pomagati z rokami. Kadar pot preči strmo pobočje, je dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izurjenim planincem. Od njih zahteva le pazljivost in dobro telesno in duševno pripravljenost. Na razpotjih in križiščih so nameščeni leseni kažipoti z modro, rumeno markacijo. Na hišah, kjer so kontrolne točke, pa je tablica z znakom poti.
Pot kurirjev in vezistov ni ideološko usmerjena. Po njej hodijo pohodniki različnih narodnosti, starosti in različnih opredelitev. Ocena poznavalcev poti je, da ni namenjena samo spominu na preteklost, ampak predvsem današnjemu času. Zmorejo jo mladi in stari, čeprav se je treba na več kot 1000 kilometrov dolgi poti povzpeti kar na 41 vrhov, visokih več kot 1000 metrov.
Vzgled, kako pot pritegne planince, sta Ernest Večko in njegov slepi prijatelj Borko Kregar, oba iz Celja, ki sta pot prehodila lani poleti v 35 dneh. Sta med redkimi pohodniki, ki sta pot prehodila v enem. Zato jima je Odbor za organizacijo Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije izrekel posebne čestitke. "Odločitev, da celotno pot prehodiva brez prekinitve, se je marsikomu zdela nemogoča, a midva sva verjela, da lahko. Samo tako začutiš to za slovenski narod zelo pomembno pot, ki je nikoli ne bi smeli pozabiti. Pot od Gančanov do Slavnika je učna pot slovenskega naroda, saj na njej spoznavamo tudi svojo lastno zgodovino. Hodimo po stezah, na katerih so se takrat bili boji, na katerih so umirali ljudje, da lahko tudi midva zdaj svobodno in brez strahu stopava po njih. Velikokrat nama je zastal korak ob spominskem znamenju, in ko sem prebral napise in letnice rojstva na njem, mi je v grlu zastal glas, kajti veliko mladih ljudi je dalo življenje. Strinjava se, da se tega premalo zavedamo, prevečkrat sva nemo stala in razmišljala o neznanih ljudeh, ki so se v tistem času kljub grožnji s smrtjo odločili in pogumno stopili na to pot. Moramo jih spoštovati ter ohraniti lep in spoštljiv spomin nanje."
Martin Prevorčnik nam je novinarjem pot opisal v enem stavku: "Je skrbno vzdrževana, dobro obiskana in je razlog, da si je Slovenija pridobila naslov Živi spomenik NOV Slovenije."
Zato spoštovanje Ernestu Večku in Borku Kregarju ter čestitke Jožetu Dobniku za tako dobro napisan vodnik.
Urška Šprogar