Dnevnik - Majda Hostnik: Število ljudi, ki zaradi okuženega klopa zbolijo za lymsko boreliozo ali klopnim meningoencefalitisom, se je tudi lani precej povečalo
| |
 |
|
| |
Fotografija je simbolična. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) |
|
Klopi postanejo aktivni pri temperaturi nad 8 stopinj Celzija, zato se sedaj pričenja obdobje, ko se moramo čim bolje zaščititi pred ugrizi teh majhnih živalic, ki prenašajo povzročitelje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Obe bolezni lahko resno ogrozita človeško življenje. Število okužb se iz leta v leto povečuje. Tako so lani registrirali 6304 primere borelioze (leto prej 5160) in 304 primere klopnega meningoencefalitisa (leto prej 248).
Tveganju, da zbolijo tako za boreliozo kot za klopnim meningoencefalitisom, so izpostavljeni ljudje vseh starosti, še bolj pa tisti, ki se veliko gibajo v naravi. Okužbi so izpostavljeni tako športniki (kolesarji, golfisti, planinci, pohodniki, sprehajalci...) kot tisti, ki svoje delo opravljajo v naravi (kmetje, gozdarji, lovci, vrtnarji, vojaki, študentje in dijaki…). Doslej so za najbolj okužena področja veljala območja Gorenjske in Štajerske. V lanskem letu so pri obeh okužbah beležili največje število obolelih na ljubljanskem in celjskem območju. Edino območje, kjer lani ni nihče zbolel za klopnim meningoencefalitisom, pa je Novo mesto.
Prvi znaki kot pri gripi
Cepivo, ki nas učinkovito ščiti pred okužbo, zaenkrat varuje (95- do 98-odstotno) samo pred klopnim meningoencefalitisom. Strokovnjaki opozarjajo, da sodi Slovenija zaradi okuženih klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis, med najbolj ogrožena območja v Evropi, zato menijo, da je cepljenje smiselno.
Tako meni tudi predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana prof. dr. Franc Strle: "Klopni meningoencefalitis je resna bolezen, ki ne ogroža zgolj našega zdravja v času bolezni, ampak tudi kakovost našega življenja po prebolelem meningoencefalitisu. Bolezen ne prizadene samo ogroženih skupin, ki veliko svojega časa preživijo v naravi, ampak lahko doleti vse, ki se gibajo na prostem. Okuženi klopi so v gozdovih, na obrobju gozdov in na travnikih, pa tudi v parkih in vrtovih po večjem delu Slovenije. Žal je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu v Sloveniji še vedno zelo nizka!" Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS se pri nas proti klopnemu meningoencefalitisu cepi okoli 10 odstotkov ljudi, medtem ko je precepljenost v sosednji Avstriji kar 88-odstotna.
V Sloveniji je na voljo nekaj cepiv različnih proizvajalcev, cepi pa lahko osebni zdravnik. Specialist pediater in infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja prof. dr. Milan Čižman poudarja, da je zaščita pred okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa priporočljiva za vse, ne glede na starost: "Premalokrat pomislimo tudi na otroke, ki so ravno tako izpostavljeni virusu klopnega meningoencefalitisa, pri njih pa lahko bolezen ravno tako poteka v hudi obliki. Glede na to, da je cepljenje možno opraviti po dopolnjenem enem letu starosti, upam, da se bo v prihodnosti večje število staršev odločilo za zaščito svojih otrok."
Za en odmerek boste odšteli od 16 do 20 evrov, plačati pa boste morali še cepljenje samo. Za učinkovito zaščito se je treba cepiti s tremi odmerki, s prvima dvema v razmaku enega meseca, s tretjim pa čez 9 ali 12 mesecev. Po treh letih je potreben prvi tako imenovani poživitveni odmerek, vsak naslednji pa na pet let. Za ljudi, starejše od 60 let, pa zaradi drugačnega odziva imunskega sistema priporočajo poživitvene odmerke na vsaka tri leta.
Zaščitna obleka in repelenti
Pred vbodom klopa, ki povzroča lymsko boreliozo, se s cepivom ne moremo zaščititi, zato je toliko bolj pomembno, da upoštevamo navodila za zaščito s pomočjo oblačil in repelentov. Ti po nanosu na kožo in obleko začnejo oddajati vonj, ki poleg klopov odganja tudi drug mrčes. Ker je njihovo delovanje omejeno na nekaj ur, moramo, ob celodnevnem izletu v naravi, zaščito ponoviti. Oblačila naj bodo svetla, rokavi in hlačnice pa dolgi. Če je le mogoče, hlačnice zatlačite v čevlje. Na glavi imejmo pokrivalo. Ko se vrnemo z izleta, oblačila slečemo, stresemo, sebe pa temeljito pregledamo (tudi za ušesi, pod pazduho, v kožnih gubah...) in se oprhamo. Če opazimo klopa, ga skušamo odstraniti. Če se nam klop pri odstranjevanju zatrga, kar se rado zgodi, ni potreben obisk zdravnika. Pomembneje je, da mesto, kjer ste odstranili klopa, opazujete. Če se pojavi rdeč kožni madež, ki se postopoma širi, osrednji del pa bledi, pomeni, da ste okuženi z boreliozo. V prvi fazi to okužbo zdravijo z antibiotiki in je, če jo pravočasno prepoznamo, popolnoma ozdravljiva.
Bolezen pušča resne, trajne posledice
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki pri 35-58 odstotkih bolnikov pusti resne, trajne posledice, ki so neozdravljive. Bolnikom lahko težave lajšajo le z analgetiki in drugimi protibolečinskimi pripomočki. Posamezni primeri (od 0,2 do 20 odstotkov obolelih) pa se predvsem pri starejših ljudeh končajo s smrtjo. V Sloveniji je lansko leto umrl en moški.
Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo 7-14 dni po okužbi. Človek se slabo počuti, ima bolečine v mišicah in glavobol, lahko tudi bruha in ima bolečine v trebuhu. Po nekaj dneh se težave umirijo in človek pogosto meni, da je prebolel gripo. Toda po nekaj dneh, včasih pa tudi po dveh tednih, se začne druga faza bolezni. Takrat virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane, temperatura naraste nad 39 stopinj Celzija, spremljajo pa jo močan glavobol, bruhanje, tresenje rok in jezika, otrdelost vratu, motnje v koncentraciji, včasih pa tudi hujše motnje zavesti. Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi ohromitev dihalnih mišic.
Majda Hostnik